Obnova po poplavah
Na morebitne nove katastrofe bodo bolje pripravljeni
Hmeljarji zaradi zgodnjega prehoda v cvetenje in slabšega nastavka storžkov tudi letos pričakujejo podpovprečen pridelek hmelja. Kot je povedal predsednik Društva hmeljarjev Slovenije Janez Oset, je dodatne preglavice povzročila sobotna toča, zlasti v Svetem Lovrencu pri Preboldu, po kateri je veliko hmeljskih kobulic končalo na tleh.***
Oset je danes za STA izrazil upanje, da imajo hmeljarji hmeljišča zavarovana, čeprav je zavarovalna premija visoka. Država jo sicer sofinancira v višini 60 odstotkov.
Hmeljarjem, ki jih je prizadela sobotna toča, svetuje, da hmelj ustrezno zaščitijo s fitofarmacevtskimi pripravki in tako preprečijo, da bi hmelj ovenel. Koliko škode je povzročila toča, pa za zdaj še ni mogoče oceniti, ker bo to vidno čez nekaj časa, če bo hmelj zajela rja, je pojasnil Oset.
Glede prodaje letošnjega hmelja je dejal, da se večini hmeljarjev iztekajo petletne prodajne pogodbe, novih pa ne morejo še sklepati, saj imajo pivovarji na zalogi kar nekaj neprodanega hmelja iz prejšnjih let.
\"V hudi krizi smo; če bodo pivovarji uspeli prodati naše sorte, potem bomo lahko sklepali nove pogodbe. Kot združenje hmeljarjev skrbimo za dobrobit hmeljarjev, v same prodajne pogodbe pa se nismo nikoli vpletali,\" je še dejal Oset.
Svetovalec za hmeljarstvo na žalski izpostavi Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Blaž Dimec je za STA povedal, da se fenofaze hmelja trenutno razlikujejo glede na sorto, v Savinjski dolini pa se gibljejo od cvetenja do razvoja storžkov. Večina hmeljišč je v dobri kondiciji in rastline so zdrave, izjema so le posamezna hmeljišča, kjer so opazili manjše težave.
Gre predvsem za v avgustu 2023 poplavljene površine na območju Spodnje Savinjske doline, na katerih hmelj slabše prirašča in ne dosega vrha žičnice na tem območju, je dejal Dimec.
Julijsko vreme je bilo sicer za hmelj po njegovi oceni zelo ugodno, tako glede temperatur kot tudi padavin. Junija pa so bile vse rastline izpostavljene izrazitemu vročinskemu stresu, kljub temu da je kar 80 odstotkov hmeljišč opremljenih z namakalnimi sistemi.
Ta stres je vplival na rast hmelja, saj so rastline zaradi visokih temperatur zaustavile rast in prešle v cvetenje nekoliko prej kot običajno.
V letošnji sezoni doslej večjih težav z boleznimi in škodljivci ni bilo zaznati, kar je dodatno pripomoglo k dobremu splošnemu stanju nasadov, je še izpostavil Dimec.
Za ocene letošnjega pridelka je po njegovih besedah še prezgodaj, zaradi zgodnjega prehoda v cvetenje in slabšega nastavka storžkov pa vendarle pričakuje podpovprečen pridelek v primerjavi s prejšnjimi leti.
Spomnil je, da so hmeljarji lani pridelali 2273 ton hmelja na 1644 hektarjih.
Začetek obiranja hmelja je predviden v drugi polovici tega meseca, vendar je to opravilo, tako Dimec, močno odvisno od nadaljnjega razvoja vremena.
V Sloveniji letos hmelj prideluje 118 hmeljarjev na skupno 1603 hektarjih, od tega je 1240 hektarjev v Savinjski dolini. (konec)lpc/uk STA067 2025-08-04/12:02
Oset je danes za STA izrazil upanje, da imajo hmeljarji hmeljišča zavarovana, čeprav je zavarovalna premija visoka. Država jo sicer sofinancira v višini 60 odstotkov.
Hmeljarjem, ki jih je prizadela sobotna toča, svetuje, da hmelj ustrezno zaščitijo s fitofarmacevtskimi pripravki in tako preprečijo, da bi hmelj ovenel. Koliko škode je povzročila toča, pa za zdaj še ni mogoče oceniti, ker bo to vidno čez nekaj časa, če bo hmelj zajela rja, je pojasnil Oset.
Glede prodaje letošnjega hmelja je dejal, da se večini hmeljarjev iztekajo petletne prodajne pogodbe, novih pa ne morejo še sklepati, saj imajo pivovarji na zalogi kar nekaj neprodanega hmelja iz prejšnjih let.
\"V hudi krizi smo; če bodo pivovarji uspeli prodati naše sorte, potem bomo lahko sklepali nove pogodbe. Kot združenje hmeljarjev skrbimo za dobrobit hmeljarjev, v same prodajne pogodbe pa se nismo nikoli vpletali,\" je še dejal Oset.
Svetovalec za hmeljarstvo na žalski izpostavi Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Blaž Dimec je za STA povedal, da se fenofaze hmelja trenutno razlikujejo glede na sorto, v Savinjski dolini pa se gibljejo od cvetenja do razvoja storžkov. Večina hmeljišč je v dobri kondiciji in rastline so zdrave, izjema so le posamezna hmeljišča, kjer so opazili manjše težave.
Gre predvsem za v avgustu 2023 poplavljene površine na območju Spodnje Savinjske doline, na katerih hmelj slabše prirašča in ne dosega vrha žičnice na tem območju, je dejal Dimec.
Julijsko vreme je bilo sicer za hmelj po njegovi oceni zelo ugodno, tako glede temperatur kot tudi padavin. Junija pa so bile vse rastline izpostavljene izrazitemu vročinskemu stresu, kljub temu da je kar 80 odstotkov hmeljišč opremljenih z namakalnimi sistemi.
Ta stres je vplival na rast hmelja, saj so rastline zaradi visokih temperatur zaustavile rast in prešle v cvetenje nekoliko prej kot običajno.
V letošnji sezoni doslej večjih težav z boleznimi in škodljivci ni bilo zaznati, kar je dodatno pripomoglo k dobremu splošnemu stanju nasadov, je še izpostavil Dimec.
Za ocene letošnjega pridelka je po njegovih besedah še prezgodaj, zaradi zgodnjega prehoda v cvetenje in slabšega nastavka storžkov pa vendarle pričakuje podpovprečen pridelek v primerjavi s prejšnjimi leti.
Spomnil je, da so hmeljarji lani pridelali 2273 ton hmelja na 1644 hektarjih.
Začetek obiranja hmelja je predviden v drugi polovici tega meseca, vendar je to opravilo, tako Dimec, močno odvisno od nadaljnjega razvoja vremena.
V Sloveniji letos hmelj prideluje 118 hmeljarjev na skupno 1603 hektarjih, od tega je 1240 hektarjev v Savinjski dolini. (konec)lpc/uk STA067 2025-08-04/12:02