Seja občinskega sveta
O rebalansu na naslednji seji
Svet EU za kmetijstvo in ribištvo je v ponedeljek razpravljal o razmerah na kmetijskih trgih, zlasti po invaziji na Ukrajino. Evropska komisija je poročala, da srednjeročni obeti kažejo na stabilizacijo trgov in rast dohodkov, a ostajajo izpostavljeni določenim tveganjem, kot so vremenski pojavi, geopolitični spori ter bolezni rastlin in živali.***
Zasedanja kmetijskih ministrov članic EU se je udeležila tudi državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Eva Knez. V Sloveniji so se cene in obseg proizvodnje v živinorejskem in poljedelskem sektorju v zadnjih letih spreminjali, pri čemer so na trende vplivali stroški pridelave, globalni tržni pogoji in podnebne spremembe, so njene besede povzeli na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Po njenem je treba krepiti odpornost kmetijskega sektorja z nadaljnjim prilagajanjem politik, pri čemer ostaja ključna stabilnost dohodka kmetov. Treba je poiskati ravnotežje med liberalizacijo trgovine in zaščito domače pridelave, pri tem pa preprečevati negativne učinke na lokalni kmetijski sektor. Hkrati je treba spoštovati standarde EU na področju varne hrane in dobrobiti živali\" je poudarila.
Cilj razprave o načelu preverjanja učinkov ukrepov na podeželje je bil oblikovanje priporočil za Evropsko komisijo za izboljšanje mehanizma za ocenjevanje vplivov politik na podeželska območja. Države, med njimi Slovenija, so se strinjale, da je za vitalno podeželje potrebno učinkovito združevanje različnih virov financiranja iz različnih politik oz. instrumentov EU.
Državna sekretarka je ob tem poudarila zavedanje, da ima \"skupna kmetijska politika pri tem zelo pomembno vlogo, saj vključuje finančne instrumente, subvencije in ukrepe za trajnostni razvoj podeželja, digitalizacijo, infrastrukturo ter podporo mladim kmetovalcem\". Opozorila pa je, da so poleg nje pomembne tudi druge politike EU, kot je kohezijska politika.
Slovenija podpira preverjanje učinkov ukrepov na podeželje ter predlaga usklajevanje in sodelovanje z lokalnimi skupnostmi ter boljšo povezavo med različnimi politikami EU. Državna sekretarka je predlagala, da bi bilo ustrezno, da bi države članice vzpostavile primerljiv sistem preverjanja na nacionalni ravni, obenem pa spodbujale komunikacijo s podeželskimi deležniki ter uporabo dobrih praks v drugih skladih EU.
Na zasedanju je Slovaška pozvala k ureditvi posebnega položaja lovskih psov v okviru zakonodajnega predloga o dobrobiti psov in mačk ter njihovi sledljivosti, Nemčija je poročala o zaključkih konference kmetijskih ministrov v okviru globalnega foruma za hrano in kmetijstvo, so navedli na ministrstvu.
Evropska komisija je predstavila ključne elemente nedavno objavljene Vizije za kmetijstvo in hrano. Državna sekretarka je v okviru preliminarnega odziva, saj dokument strokovne službe še preučujejo, povedala, da Slovenija pozdravlja vizijo, ki opredeljuje kmetijstvo in prehranski sektor kot strateški steber EU ter poudarja pomen kmetov za družbo.
Pri tem je po njenih besedah \"ključen stabilen in predvidljiv okvir, ki omogoča celosten in trajnostni razvoj ob hkratni prožnosti za prilagajanje nacionalnim posebnostim, pri čemer morajo rešitve enakovredno naslavljati ekonomske, okoljske in družbene izzive\". Knez je izpostavila zagotavljanje pravičnega plačila kmetom, ohranjanje ustreznega financiranja ter jasnost glede vpliva sprememb na skupno kmetijsko politiko. Opozorila je še na vidik zadostnih proračunskih sredstev za skupno kmetijsko politiko, kar je del pogajanj o prihodnjem večletnem finančnem okviru. (konec)bdo/zc STA102 2025-02-25/13:34
Zasedanja kmetijskih ministrov članic EU se je udeležila tudi državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Eva Knez. V Sloveniji so se cene in obseg proizvodnje v živinorejskem in poljedelskem sektorju v zadnjih letih spreminjali, pri čemer so na trende vplivali stroški pridelave, globalni tržni pogoji in podnebne spremembe, so njene besede povzeli na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Po njenem je treba krepiti odpornost kmetijskega sektorja z nadaljnjim prilagajanjem politik, pri čemer ostaja ključna stabilnost dohodka kmetov. Treba je poiskati ravnotežje med liberalizacijo trgovine in zaščito domače pridelave, pri tem pa preprečevati negativne učinke na lokalni kmetijski sektor. Hkrati je treba spoštovati standarde EU na področju varne hrane in dobrobiti živali\" je poudarila.
Cilj razprave o načelu preverjanja učinkov ukrepov na podeželje je bil oblikovanje priporočil za Evropsko komisijo za izboljšanje mehanizma za ocenjevanje vplivov politik na podeželska območja. Države, med njimi Slovenija, so se strinjale, da je za vitalno podeželje potrebno učinkovito združevanje različnih virov financiranja iz različnih politik oz. instrumentov EU.
Državna sekretarka je ob tem poudarila zavedanje, da ima \"skupna kmetijska politika pri tem zelo pomembno vlogo, saj vključuje finančne instrumente, subvencije in ukrepe za trajnostni razvoj podeželja, digitalizacijo, infrastrukturo ter podporo mladim kmetovalcem\". Opozorila pa je, da so poleg nje pomembne tudi druge politike EU, kot je kohezijska politika.
Slovenija podpira preverjanje učinkov ukrepov na podeželje ter predlaga usklajevanje in sodelovanje z lokalnimi skupnostmi ter boljšo povezavo med različnimi politikami EU. Državna sekretarka je predlagala, da bi bilo ustrezno, da bi države članice vzpostavile primerljiv sistem preverjanja na nacionalni ravni, obenem pa spodbujale komunikacijo s podeželskimi deležniki ter uporabo dobrih praks v drugih skladih EU.
Na zasedanju je Slovaška pozvala k ureditvi posebnega položaja lovskih psov v okviru zakonodajnega predloga o dobrobiti psov in mačk ter njihovi sledljivosti, Nemčija je poročala o zaključkih konference kmetijskih ministrov v okviru globalnega foruma za hrano in kmetijstvo, so navedli na ministrstvu.
Evropska komisija je predstavila ključne elemente nedavno objavljene Vizije za kmetijstvo in hrano. Državna sekretarka je v okviru preliminarnega odziva, saj dokument strokovne službe še preučujejo, povedala, da Slovenija pozdravlja vizijo, ki opredeljuje kmetijstvo in prehranski sektor kot strateški steber EU ter poudarja pomen kmetov za družbo.
Pri tem je po njenih besedah \"ključen stabilen in predvidljiv okvir, ki omogoča celosten in trajnostni razvoj ob hkratni prožnosti za prilagajanje nacionalnim posebnostim, pri čemer morajo rešitve enakovredno naslavljati ekonomske, okoljske in družbene izzive\". Knez je izpostavila zagotavljanje pravičnega plačila kmetom, ohranjanje ustreznega financiranja ter jasnost glede vpliva sprememb na skupno kmetijsko politiko. Opozorila je še na vidik zadostnih proračunskih sredstev za skupno kmetijsko politiko, kar je del pogajanj o prihodnjem večletnem finančnem okviru. (konec)bdo/zc STA102 2025-02-25/13:34