Promo
Kariera v Lidlu: Smo ena ekipa, ki raste skupaj
Svet ECB z vnovičnim znižanjem obrestnih mer (dopolnjeno) -> z dodatnimi navedbami in napovedjo ECB po vsej vesti Frankfurt
06.03.2025, 14:48
Svet Evropske centralne banke (ECB) je osrednje evrske obrestne mere znižal za 0,25 odstotne točke. Gre za peto zaporedno znižanje in šesti rez v obrestne mere od obrata v denarni politiki junija lani. Ob tem so v svetu zapisali, da denarna politika s temi znižanji postaja \"pomenljivo manj omejevalna\".***
Depozitna obrestna mera, ki je referenčna za denarno politiko, je tako po novem pri 2,50 odstotka. Obrestni meri za operacije glavnega refinanciranja in odprto ponudbo mejnega posojila pa sta pri 2,65 oziroma 2,90 odstotka. Nove obrestne mere bodo začele veljati 12. marca.
Tudi tokrat je svet v izjavi po seji zapisal, da se proces zniževanja inflacije nadaljuje v skladu s pričakovanji in da večina meril osnovne inflacije nakazuje, da se bo inflacija vzdržno ustalila na ravni okrog dvoodstotnega srednjeročnega cilja ECB.
Inflacija se tako po navedbah osrednjega organa evrske denarne politike še naprej giblje približno v skladu s pričakovanji strokovnjakov, analitiki ECB pa so danes objavili tudi najnovejše napovedi. Napovedi glede letošnje inflacije so glede na zadnje decembrske ocene rahlo zvišali.
Strokovnjaki sedaj napovedujejo, da bo skupna inflacija letos v povprečju znašala 2,3 odstotka, medtem ko je bilo pričakovanje decembra, da bo pri 2,1 odstotka. V prihodnjem letu naj bi bila inflacija pri 1,9 odstotka in v 2027 pri 2,0 odstotka. Inflacija brez energentov in hrane, torej t. i. osnovna inflacija, bo medtem po projekcijah letos v povprečju znašala 2,2 odstotka, v 2026 naj bi bila pri 2,0 odstotka in v letu 2027 pri 1,9 odstotka.
Nov pa je zapis, da \"denarna politika postaja pomenljivo manj omejevalna\", saj rezi ključnih obrestnih mer prispevajo k temu, da je zadolževanje za podjetja in gospodinjstva manj drago, rast posojil pa se krepi. Do zdaj je namreč svet ECB navajal, da je denarna politika kljub nižanjem obrestnih mer še naprej omejevalna.
To bi lahko bil znak, da bi lahko prišlo do začasne prekinitve niza rezov v obrestne mere. Do zdaj je sicer veljalo pričakovanje, da bi do konca leta depozitna obrestna mera lahko padla na dva odstotka, a obenem je negotovost velika. K njej v veliki meri prispeva predsednik ZDA Donald Trump s svojo trgovinsko politiko, ki bi lahko ne le dodatno zamajala evrsko gospodarstvo, ampak v primeru eskalacije trgovinskih trenj v pravo trgovinsko vojno tudi dvignila inflacijo.
Gospodarstvo se sicer po navedbah sveta ECB sooča z nadaljnjimi izzivi, zato so v ECB vnovič poslabšali napovedi za rast BDP. Po novem naj bi ta letos dosegla 0,9 odstotka, potem ko so decembra lani pričakovali še 1,1-odstotno krepitev BDP v 2025. Tudi za 2026 so napoved poslabšali za 0,2 odstotne točke na 1,2 odstotka, za 2027 pa ostajajo pri 1,3-odstotni napovedi.
Popravki navzdol za 2025 in 2026 so po navedbah sveta odraz nižjega izvoza in nadaljnjih šibkih naložb, kar \"deloma izhaja iz velike trgovinske negotovosti ter širše negotovosti glede ekonomskih politik\". Glavni dejavniki, ki bodo poganjali pričakovano okrepitev povpraševanja v prihodnje, so medtem vse višji realni dohodki in postopno vse manjši vpliv preteklih dvigov obrestnih mer.
Svet ECB sicer ostaja odločen zagotoviti, da se bo inflacija vzdržno stabilizirala na ciljni dvoodstotni ravni. Tudi spričo vse večje negotovosti bo o smeri denarne politike še naprej odločal na podlagi vsakokratnih podatkov in na vsaki seji posebej. (konec)jes/mlu/bg/mlu STA142 2025-03-06/14:47
Depozitna obrestna mera, ki je referenčna za denarno politiko, je tako po novem pri 2,50 odstotka. Obrestni meri za operacije glavnega refinanciranja in odprto ponudbo mejnega posojila pa sta pri 2,65 oziroma 2,90 odstotka. Nove obrestne mere bodo začele veljati 12. marca.
Tudi tokrat je svet v izjavi po seji zapisal, da se proces zniževanja inflacije nadaljuje v skladu s pričakovanji in da večina meril osnovne inflacije nakazuje, da se bo inflacija vzdržno ustalila na ravni okrog dvoodstotnega srednjeročnega cilja ECB.
Inflacija se tako po navedbah osrednjega organa evrske denarne politike še naprej giblje približno v skladu s pričakovanji strokovnjakov, analitiki ECB pa so danes objavili tudi najnovejše napovedi. Napovedi glede letošnje inflacije so glede na zadnje decembrske ocene rahlo zvišali.
Strokovnjaki sedaj napovedujejo, da bo skupna inflacija letos v povprečju znašala 2,3 odstotka, medtem ko je bilo pričakovanje decembra, da bo pri 2,1 odstotka. V prihodnjem letu naj bi bila inflacija pri 1,9 odstotka in v 2027 pri 2,0 odstotka. Inflacija brez energentov in hrane, torej t. i. osnovna inflacija, bo medtem po projekcijah letos v povprečju znašala 2,2 odstotka, v 2026 naj bi bila pri 2,0 odstotka in v letu 2027 pri 1,9 odstotka.
Nov pa je zapis, da \"denarna politika postaja pomenljivo manj omejevalna\", saj rezi ključnih obrestnih mer prispevajo k temu, da je zadolževanje za podjetja in gospodinjstva manj drago, rast posojil pa se krepi. Do zdaj je namreč svet ECB navajal, da je denarna politika kljub nižanjem obrestnih mer še naprej omejevalna.
To bi lahko bil znak, da bi lahko prišlo do začasne prekinitve niza rezov v obrestne mere. Do zdaj je sicer veljalo pričakovanje, da bi do konca leta depozitna obrestna mera lahko padla na dva odstotka, a obenem je negotovost velika. K njej v veliki meri prispeva predsednik ZDA Donald Trump s svojo trgovinsko politiko, ki bi lahko ne le dodatno zamajala evrsko gospodarstvo, ampak v primeru eskalacije trgovinskih trenj v pravo trgovinsko vojno tudi dvignila inflacijo.
Gospodarstvo se sicer po navedbah sveta ECB sooča z nadaljnjimi izzivi, zato so v ECB vnovič poslabšali napovedi za rast BDP. Po novem naj bi ta letos dosegla 0,9 odstotka, potem ko so decembra lani pričakovali še 1,1-odstotno krepitev BDP v 2025. Tudi za 2026 so napoved poslabšali za 0,2 odstotne točke na 1,2 odstotka, za 2027 pa ostajajo pri 1,3-odstotni napovedi.
Popravki navzdol za 2025 in 2026 so po navedbah sveta odraz nižjega izvoza in nadaljnjih šibkih naložb, kar \"deloma izhaja iz velike trgovinske negotovosti ter širše negotovosti glede ekonomskih politik\". Glavni dejavniki, ki bodo poganjali pričakovano okrepitev povpraševanja v prihodnje, so medtem vse višji realni dohodki in postopno vse manjši vpliv preteklih dvigov obrestnih mer.
Svet ECB sicer ostaja odločen zagotoviti, da se bo inflacija vzdržno stabilizirala na ciljni dvoodstotni ravni. Tudi spričo vse večje negotovosti bo o smeri denarne politike še naprej odločal na podlagi vsakokratnih podatkov in na vsaki seji posebej. (konec)jes/mlu/bg/mlu STA142 2025-03-06/14:47