Oder
Šov, kjer pravila niso pomembna
Svet Evropske centralne banke (ECB) bo ob zaključku dvodnevne seje danes po pričakovanju trgov četrtič zapored znižal osrednje obrestne mere za evrsko območje. To bi bilo peto znižanje od obrata v denarni politiki junija lani. Analitiki še eno znižanje pričakujejo marca.***
Pričakovanje je, da bo osrednji organ evrske denarne politike obrestne mere vnovič znižal za 0,25 odstotne točke. Depozitna obrestna mera, ki je referenčna za denarno politiko, bi bila tako po novem pri 2,75 odstotka. Obrestni meri za operacije glavnega refinanciranja in odprto ponudbo mejnega posojila pa pri 2,90 oziroma 3,15 odstotka.
Svet ECB je sicer na zadnji seji decembra lani ugotavljal, da inflacijska gibanja potekajo v skladu s pričakovanji. Letna inflacija se je v zadnjih mesecih nekoliko okrepila in je decembra dosegla 2,4 odstotka. Nekoliko povišana naj bi inflacija ostala še v prvem delu novega leta, nato pa se postopno začela zniževati proti dvoodstotnemu srednjeročnemu cilju.
Obenem pa je, čeprav je mandat ECB uradno zgolj zagotavljanje cenovne stabilnosti v območju z evrom, pogled nosilcev denarne politike po oceni poznavalcev usmerjen tudi proti ne ravno zavidljivim gospodarskim razmeram ter negotovim obetom za območje skupne valute, predvsem za njegove velike članice. Gospodarska rast tako ob koncu 2024 po ocenah ni dosegla enega odstotka in naj bi na približno tej ravni ostala tudi letos.
Čeprav je vodilo sveta ECB, da se ne zavezujejo naprej glede nadaljnjih korakov denarne politike in jih prilagajajo tekočim podatkom, pa so si analitiki precej edini, da naj bi že marca sledilo še eno znižanje. Manj jasni pa so obeti po tem. Precej bo verjetno odvisno tudi od učinkov politik administracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa, predvsem napovedanih protekcionističnih ukrepov. (konec)jes/bdo STA010 2025-01-30/00:30
Pričakovanje je, da bo osrednji organ evrske denarne politike obrestne mere vnovič znižal za 0,25 odstotne točke. Depozitna obrestna mera, ki je referenčna za denarno politiko, bi bila tako po novem pri 2,75 odstotka. Obrestni meri za operacije glavnega refinanciranja in odprto ponudbo mejnega posojila pa pri 2,90 oziroma 3,15 odstotka.
Svet ECB je sicer na zadnji seji decembra lani ugotavljal, da inflacijska gibanja potekajo v skladu s pričakovanji. Letna inflacija se je v zadnjih mesecih nekoliko okrepila in je decembra dosegla 2,4 odstotka. Nekoliko povišana naj bi inflacija ostala še v prvem delu novega leta, nato pa se postopno začela zniževati proti dvoodstotnemu srednjeročnemu cilju.
Obenem pa je, čeprav je mandat ECB uradno zgolj zagotavljanje cenovne stabilnosti v območju z evrom, pogled nosilcev denarne politike po oceni poznavalcev usmerjen tudi proti ne ravno zavidljivim gospodarskim razmeram ter negotovim obetom za območje skupne valute, predvsem za njegove velike članice. Gospodarska rast tako ob koncu 2024 po ocenah ni dosegla enega odstotka in naj bi na približno tej ravni ostala tudi letos.
Čeprav je vodilo sveta ECB, da se ne zavezujejo naprej glede nadaljnjih korakov denarne politike in jih prilagajajo tekočim podatkom, pa so si analitiki precej edini, da naj bi že marca sledilo še eno znižanje. Manj jasni pa so obeti po tem. Precej bo verjetno odvisno tudi od učinkov politik administracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa, predvsem napovedanih protekcionističnih ukrepov. (konec)jes/bdo STA010 2025-01-30/00:30