NUSZ za cerkve
Odloka ni treba spreminjati
Svet Evropske centralne banke (ECB) bo ob zaključku dvodnevne seje danes po pričakovanju trgov še petič zapored znižal osrednje obrestne mere za evrsko območje. To bi bilo tudi šesto znižanje od obrata v denarni politiki junija lani. Kako bo z rahljanjem denarne politike v naslednjih mesecih, je medtem bolj negotovo.***
Pričakovanje je, da bo osrednji organ evrske denarne politike obrestne mere tudi tokrat znižal za 0,25 odstotne točke. Depozitna obrestna mera, ki je referenčna za denarno politiko, bi bila tako po novem pri 2,50 odstotka. Obrestni meri za operacije glavnega refinanciranja in odprto ponudbo mejnega posojila pa pri 2,65 oziroma 2,90 odstotka.
Svet ECB že nekaj časa ugotavlja, da se proces zniževanja inflacije nadaljuje v skladu s pričakovanji, denarna politika pa da ostaja še vedno omejevalna. Rast cen življenjskih potrebščin v evrskem območju se je ob prehodu iz 2024 v 2025 sicer nekoliko okrepila, kar pa so v ECB pričakovali.
Februarja se je inflacija malenkost upočasnila in po prvi oceni evropskega statističnega urada Eurostat dosegla 2,4 odstotka. Tudi osnovna inflacija, pri kateri se ne upošteva cen energije, hrane, alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov in ki je za denarno politiko še bolj relevantna, se je z 2,6 odstotka glede na januar rahlo znižala.
Inflacijska gibanja tako odpirajo pot novemu znižanju obrestne mere. Dodatno v prid nižanju cene denarja govorijo trenutno v splošnem nespodbudne gospodarske razmere.
Manj jasno pa je trenutno, kakšna bo nadaljnja dinamika evrske denarne politike. Pogledi v svetu ECB sčasoma postajajo bolj različni in vse bolj se zdi, da bi lahko prišlo do začasne prekinitve niza rezov v obrestne mere. Še vedno sicer velja pričakovanje, da bi do konca leta depozitna obrestna mera lahko padla na dva odstotka, a obenem je negotovost velika.
K njej v veliki meri prispeva predsednik ZDA Donald Trump s svojo trgovinsko politiko, ki bi lahko ne le dodatno zamajala evrsko gospodarstvo, ampak v primeru eskalacije trgovinskih trenj v pravo trgovinsko vojno tudi dvignila inflacijo. ECB bo sicer danes objavila tudi najnovejše napovedi za inflacijo in rast BDP. Prve naj bi ostale bolj ali manj enake, druge pa naj bi v Frankfurtu dodatno poslabšali. (konec)jes/bdo STA009 2025-03-06/00:30
Pričakovanje je, da bo osrednji organ evrske denarne politike obrestne mere tudi tokrat znižal za 0,25 odstotne točke. Depozitna obrestna mera, ki je referenčna za denarno politiko, bi bila tako po novem pri 2,50 odstotka. Obrestni meri za operacije glavnega refinanciranja in odprto ponudbo mejnega posojila pa pri 2,65 oziroma 2,90 odstotka.
Svet ECB že nekaj časa ugotavlja, da se proces zniževanja inflacije nadaljuje v skladu s pričakovanji, denarna politika pa da ostaja še vedno omejevalna. Rast cen življenjskih potrebščin v evrskem območju se je ob prehodu iz 2024 v 2025 sicer nekoliko okrepila, kar pa so v ECB pričakovali.
Februarja se je inflacija malenkost upočasnila in po prvi oceni evropskega statističnega urada Eurostat dosegla 2,4 odstotka. Tudi osnovna inflacija, pri kateri se ne upošteva cen energije, hrane, alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov in ki je za denarno politiko še bolj relevantna, se je z 2,6 odstotka glede na januar rahlo znižala.
Inflacijska gibanja tako odpirajo pot novemu znižanju obrestne mere. Dodatno v prid nižanju cene denarja govorijo trenutno v splošnem nespodbudne gospodarske razmere.
Manj jasno pa je trenutno, kakšna bo nadaljnja dinamika evrske denarne politike. Pogledi v svetu ECB sčasoma postajajo bolj različni in vse bolj se zdi, da bi lahko prišlo do začasne prekinitve niza rezov v obrestne mere. Še vedno sicer velja pričakovanje, da bi do konca leta depozitna obrestna mera lahko padla na dva odstotka, a obenem je negotovost velika.
K njej v veliki meri prispeva predsednik ZDA Donald Trump s svojo trgovinsko politiko, ki bi lahko ne le dodatno zamajala evrsko gospodarstvo, ampak v primeru eskalacije trgovinskih trenj v pravo trgovinsko vojno tudi dvignila inflacijo. ECB bo sicer danes objavila tudi najnovejše napovedi za inflacijo in rast BDP. Prve naj bi ostale bolj ali manj enake, druge pa naj bi v Frankfurtu dodatno poslabšali. (konec)jes/bdo STA009 2025-03-06/00:30