Študija: Prebivalci na podeželju pogosto prisiljeni v lastništvo osebnih avtomobilov Ljubljana

Medtem ko je dostop do javnega prevoza v večjih mestih primerljiv z evropskim povprečjem, so prebivalci podeželja pogosto prisiljeni v lastništvo osebnih avtomobilov, ki pa jim predstavlja veliko finančno breme, ugotavlja nova ekonomska študija o prevozni revščini v Sloveniji. Avtorji ob tem poudarjajo nujnost sistemskih rešitev.***
Kot izpostavljajo v okoljski organizaciji Focus, kjer so študijo pripravili v sodelovanju s strokovnjaki ekonomisti, njena vsebina osvetljuje pomembne razlike v prevozni revščini med dohodkovnimi skupinami.
\"Ugotovitve kažejo, da gospodinjstva z nižjimi dohodki namenjajo bistveno večji delež svojih dohodkov za stroške prevoza kot gospodinjstva z višjimi dohodki, pri čemer izdatki pogosto predstavljajo več kot četrtino njihovega proračuna. Posledično jih dvig cen goriv tudi bolj prizadene,\" so navedli. Simulacijska analiza v študiji pa je pokazala, da bi se lahko v določenih primerih izdatki za prevoz pri najranljivejših skupinah prebivalstva povečali tudi za več kot polovico, kar bi dodatno poglobilo socialne neenakosti.
\"Le 1,8 odstotka prebivalcev Slovenije trdi, da si ne morejo privoščiti avtomobila, kar nas uvršča med države z najboljšo dostopnostjo osebnih vozil v Evropski uniji. A visoki izdatki za gorivo, vzdrževanje in nakup novih vozil razkrivajo drugo plat zgodbe,\" je poudarila Marjeta Benčina iz Focusa, ki je tudi soavtorica študije.
Kot je opozorila, avtomobil v Sloveniji v mnogih primerih predstavlja nujo ali dobrino, ki ji gospodinjstva dajejo prednost pred drugimi izdatki. \"Razpršena poselitev in omejena mreža javnega prevoza prebivalce silita v odvisnost od osebnih vozil, ki so veliko finančno breme za gospodinjstva. Posledice pa niso le finančne - visoke emisije, prostorsko potratna cestna infrastruktura, prometne nesreče in zastoji pomenijo, da je brez trajnostnih rešitev težava dolgoročno nevzdržna,\" je dodala.
Rezultati študije izpostavljajo tudi razlike med kohezijskima regijama. V vzhodni kohezijski regiji je problematika prevozne revščine bolj izrazita, k čemur po ugotovitvah avtorjev v veliki meri prispeva slabša dostopnost javnega prevoza in drugih alternativ.
\"Prevozna revščina je v Sloveniji tesno povezana s prostorsko razpršenostjo poselitve, omejeno dostopnostjo javnega prevoza in visokimi stroški mobilnosti, kar najbolj prizadene ranljive skupine. Naraščajoče cene goriv dodatno povečujejo finančno breme gospodinjstev, zato so nujni celostni ukrepi, kot so širitev javnega prevoza, razvoj alternativnih prevoznih možnosti in spodbujanje lokalnega zaposlovanja. Pomembno vlogo ima tudi stanovanjska politika, ki mora omogočiti dostopna bivališča na prometno ugodnih lokacijah,\" so podčrtali pri Focusu.
Med nujnimi sistemskimi rešitvami pa izpostavljajo tudi subvencioniranje trajnostnih prevoznih možnosti in boljšo integracijo prometnih politik s socialnimi ukrepi. \"Le z usklajenimi ukrepi lahko zmanjšamo prevozno revščino in zagotovimo enakopravno mobilnost za vse prebivalce Slovenije,\" so navedli in dodali, da so študijo posredovali tudi pripravljavcem socialno podnebnega načrta na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. (konec)las/mrn STA096 2025-03-11/12:00
×