Sodišče
Policist žrtev rotil, naj se umakne
V govoru predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, ki je veliko pozornost namenila varnosti in strateški avtonomiji ter konkurenčnosti, je zmanjkala omemba multilateralizma, so danes v prvih komentarjih menili sodelujoči v razpravi v Hiši EU. Med glavnimi \"preboji\" pa je bila njena napoved ustavitve dvostranske podpore komisije Izraelu.***
Iz govora predsednice komisije izhaja, da je Evropa pred mnogoterimi izzivi in strateškimi dilemami ter še naprej išče svoj strateški kompas - kako se znajti v situaciji geostrateških, geopolitičnih rivalstev in konfliktov, je poudaril Matjaž Nahtigal s Fakultete za družbene vede (FDV).
Govor je bil po njegovi oceni precej bojevit, kljub temu, da je že v začetku izpostavila, da Evropa je in ostaja mirovni projekt. Izpostavila je predvsem strateško avtonomijo glede vprašanja zagotavljanja varnosti. Po njegovi oceni pa je manjkala omemba evropske zavezanosti multilateralizmu.
Von der Leyen ni omenjala ne Združenih narodov ne ključnih multilateralnih institucij, ki zagotavljajo spoštovanje mednarodnega prava, prav tako ni podprla bolj proaktivne vloge Evrope v svetu, je opozoril in ocenil, da govor ostaja ujet v paradigmo evropskega tehnokratskega diskurza, ki deluje v imenu velikih evropskih korporacij in kapitala.
Von der Leyen je naslavljala Evropejce, to, da je zmanjkal multilateralni element, pa jasno kaže, da za uresničevanje zadanih ciljev in projektov, o katerih je govorila, išče podporo od znotraj, pa je menila profesorica na FDV Sabina Lange.
Z vidika evropskega nivoja politike je po njenih besedah predsednica komisije naslavljala kritike, se zahvalila za podporo Evropskemu parlamentu, države članice pa naslovila, ko je navedla, da podpira odločanje s kvalificirano večino na nekaterih nivojih zunanje politike.
Glavni preboj pa so bile po oceni Lange izjave glede Gaze in Izraela, ko je tudi predsednica komisije priznala, da \"je šlo predaleč\" in da ni dovolj, kar počne EU.
Tudi Nahtigal je poudaril, da se je von der Leyen prvič bolj jasno izpostavila glede humanitarne katastrofe, vojnih zločinov, zločinov proti človeštvu in genocidnih dejanj v Gazi ter prvič napovedala delni suspenz pridružitvenega sporazuma z Izraelom, kar po njegovi oceni kaže na \"spremenjen kontekst delovanja\".
Pobuda glede Gaze oziroma Izraela je na strani komisije, kjer je predsednica napovedala več predlogov, kar je zelo pomembno, je poudaril tudi dosedanji veleposlanik v Bruslju Iztok Jarc. Strinjal se je, da je nekaterim vprašanjem von der Leyen namenila manj pozornosti, a glede multilateralizma opozoril, da v EU vseh pristojnosti nismo prenesli na skupnost, zato ima kot predsednica komisije omejeno možnosti. Je pa z omembo odločanja s kvalificirano večino nakazala, da se zaveda te težave, je opozoril.
Kot je naštel, je von der Leyen branila trgovinski sporazum z ZDA, omenila je nove sporazume in strateška partnerstva, pri trgovini je branila potrebo po ohranitvi multilateralnega sistema. (konec)vb/sk STA109 2025-09-10/13:37
Iz govora predsednice komisije izhaja, da je Evropa pred mnogoterimi izzivi in strateškimi dilemami ter še naprej išče svoj strateški kompas - kako se znajti v situaciji geostrateških, geopolitičnih rivalstev in konfliktov, je poudaril Matjaž Nahtigal s Fakultete za družbene vede (FDV).
Govor je bil po njegovi oceni precej bojevit, kljub temu, da je že v začetku izpostavila, da Evropa je in ostaja mirovni projekt. Izpostavila je predvsem strateško avtonomijo glede vprašanja zagotavljanja varnosti. Po njegovi oceni pa je manjkala omemba evropske zavezanosti multilateralizmu.
Von der Leyen ni omenjala ne Združenih narodov ne ključnih multilateralnih institucij, ki zagotavljajo spoštovanje mednarodnega prava, prav tako ni podprla bolj proaktivne vloge Evrope v svetu, je opozoril in ocenil, da govor ostaja ujet v paradigmo evropskega tehnokratskega diskurza, ki deluje v imenu velikih evropskih korporacij in kapitala.
Von der Leyen je naslavljala Evropejce, to, da je zmanjkal multilateralni element, pa jasno kaže, da za uresničevanje zadanih ciljev in projektov, o katerih je govorila, išče podporo od znotraj, pa je menila profesorica na FDV Sabina Lange.
Z vidika evropskega nivoja politike je po njenih besedah predsednica komisije naslavljala kritike, se zahvalila za podporo Evropskemu parlamentu, države članice pa naslovila, ko je navedla, da podpira odločanje s kvalificirano večino na nekaterih nivojih zunanje politike.
Glavni preboj pa so bile po oceni Lange izjave glede Gaze in Izraela, ko je tudi predsednica komisije priznala, da \"je šlo predaleč\" in da ni dovolj, kar počne EU.
Tudi Nahtigal je poudaril, da se je von der Leyen prvič bolj jasno izpostavila glede humanitarne katastrofe, vojnih zločinov, zločinov proti človeštvu in genocidnih dejanj v Gazi ter prvič napovedala delni suspenz pridružitvenega sporazuma z Izraelom, kar po njegovi oceni kaže na \"spremenjen kontekst delovanja\".
Pobuda glede Gaze oziroma Izraela je na strani komisije, kjer je predsednica napovedala več predlogov, kar je zelo pomembno, je poudaril tudi dosedanji veleposlanik v Bruslju Iztok Jarc. Strinjal se je, da je nekaterim vprašanjem von der Leyen namenila manj pozornosti, a glede multilateralizma opozoril, da v EU vseh pristojnosti nismo prenesli na skupnost, zato ima kot predsednica komisije omejeno možnosti. Je pa z omembo odločanja s kvalificirano večino nakazala, da se zaveda te težave, je opozoril.
Kot je naštel, je von der Leyen branila trgovinski sporazum z ZDA, omenila je nove sporazume in strateška partnerstva, pri trgovini je branila potrebo po ohranitvi multilateralnega sistema. (konec)vb/sk STA109 2025-09-10/13:37