Komenda
Več sredstev za šport
Današnji evropski dan žil, ki je vsako leto na tretjo sredo v marcu, poudarja pomen zdravih žil. Izberimo zdrav življenjski slog, svetujejo strokovnjaki. Če pa imamo sladkorno bolezen ali zvišan krvni tlak, poskrbimo, da bosta urejena, dodajajo. Glavni vzrok za nastanek ateroskleroze so sicer povišane maščobe v krvi, zlasti holesterol LDL.***
Sladkorna bolezen, zvišan krvni tlak, kronična ledvična bolezen, kajenje in drugi dejavniki spreminjajo steno arterije, v njej se kopičijo holesterol in različne celice, tako da nastane aterosklerotična leha. Žilna stena postaja toga in nagubana, svetlina žile pa se oži. Zaradi tega se pretok krvi sčasoma upočasni in ni več zadostne dostave kisika in hranil tkivom, ki jih ta žila sicer oskrbuje, je za STA povedal Matija Cevc s kliničnega oddelka za žilne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana.
Glavni vzrok za nastanek ateroskleroze so sicer povišane maščobe v krvi, zlasti holesterol LDL, ki je znan tudi kot škodljivi holesterol. Pri tem pa Cevc opozarja, da ima približno petina ljudi posebno obliko holesterola, ki se imenuje lipoprotein (a) in je še bolj povezan z aterosklerozo in srčno-žilnimi boleznimi kot holesterol LDL. Za zdravljenje zvišane ravni lipoproteina (a) še ni zelo učinkovitih zdravil, a jih pričakujejo v bližnji prihodnosti.
Neinvazivna metoda za ugotavljanje srčno-žilne ogroženosti zaradi ateroskleroze je sicer ultrazvočni pregled vratnih in dimeljskih arterij.
Na drugem mestu za aterosklerozo, ki je najpogostejša bolezen arterij, so žilne izbokline ali anevrizme. Pri venah je najpogostejša bolezen vensko popuščanje. Najnevarnejša bolezen ven pa je venska tromboza, pri kateri v veni nastane krvni strdek. Zamašena globoka vena se najpogosteje pojavi na spodnji okončini in povzroči oteklino noge. Najbolj nevarno je, če pride do pljučne embolije, ko se del strdka odtrga in zagozdi v pljučnem obtoku, so povedali na torkovi novinarski konferenci Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, katerega predsednik je Cevc.
V društvu bodo v okviru posvetovalnice za srce na Dalmatinovi ulici v Ljubljani v mesecu ven, ki bo potekal od danes do 19. aprila, dejavno ozaveščali o boleznih žil, o preventivi, prepoznavanju bolezni ven in ukrepanju. Izvajali bodo tudi meritve venske pletizmografije. Ta preiskava pokaže čas polnitve ven in črpalno sposobnost mišične črpalke v venah. (konec)pse/spc STA013 2025-03-19/05:00
Sladkorna bolezen, zvišan krvni tlak, kronična ledvična bolezen, kajenje in drugi dejavniki spreminjajo steno arterije, v njej se kopičijo holesterol in različne celice, tako da nastane aterosklerotična leha. Žilna stena postaja toga in nagubana, svetlina žile pa se oži. Zaradi tega se pretok krvi sčasoma upočasni in ni več zadostne dostave kisika in hranil tkivom, ki jih ta žila sicer oskrbuje, je za STA povedal Matija Cevc s kliničnega oddelka za žilne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana.
Glavni vzrok za nastanek ateroskleroze so sicer povišane maščobe v krvi, zlasti holesterol LDL, ki je znan tudi kot škodljivi holesterol. Pri tem pa Cevc opozarja, da ima približno petina ljudi posebno obliko holesterola, ki se imenuje lipoprotein (a) in je še bolj povezan z aterosklerozo in srčno-žilnimi boleznimi kot holesterol LDL. Za zdravljenje zvišane ravni lipoproteina (a) še ni zelo učinkovitih zdravil, a jih pričakujejo v bližnji prihodnosti.
Neinvazivna metoda za ugotavljanje srčno-žilne ogroženosti zaradi ateroskleroze je sicer ultrazvočni pregled vratnih in dimeljskih arterij.
Na drugem mestu za aterosklerozo, ki je najpogostejša bolezen arterij, so žilne izbokline ali anevrizme. Pri venah je najpogostejša bolezen vensko popuščanje. Najnevarnejša bolezen ven pa je venska tromboza, pri kateri v veni nastane krvni strdek. Zamašena globoka vena se najpogosteje pojavi na spodnji okončini in povzroči oteklino noge. Najbolj nevarno je, če pride do pljučne embolije, ko se del strdka odtrga in zagozdi v pljučnem obtoku, so povedali na torkovi novinarski konferenci Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, katerega predsednik je Cevc.
V društvu bodo v okviru posvetovalnice za srce na Dalmatinovi ulici v Ljubljani v mesecu ven, ki bo potekal od danes do 19. aprila, dejavno ozaveščali o boleznih žil, o preventivi, prepoznavanju bolezni ven in ukrepanju. Izvajali bodo tudi meritve venske pletizmografije. Ta preiskava pokaže čas polnitve ven in črpalno sposobnost mišične črpalke v venah. (konec)pse/spc STA013 2025-03-19/05:00