Bled
Jubilejni vodni festival
Stroka si želi vrnitev k smučarskim osnovam, starši pa večjo finančno pomoč (II) (tema)
piše Aleksander Mladenović Ljubljana
03.06.2025, 09:02
Vodstvo panoge za alpsko smučanje je zastavilo dolgoročno strategijo, ki je usmerjena v krepitev baze in klubov. Da je izzivov veliko, priznava novi predsednik strokovnega sveta Dušan Blažič, ki je 17. marca prevzel zahtevno nalogo. Eden ključnih izzivov je zmanjšati finančno breme, ki ga v smučanju prevzemajo starši otrok.***
Novi predsednik strokovnega sveta je prepričan, da je ključno okrepiti stroko ter k delu v smučanju privabiti mlade trenerje ter zaustaviti nazadovanje stroke v primerjavi s sodobnimi trendi razvoja alpskega smučanja. \"Osnova je izobraževanje, da postanejo boljši trenerji,\" je dejal Blažič.
To je tudi namen strokovnega sveta. \"Tega vidim predvsem kot pomoč odgovornim pri vodenju panoge ter tudi, posredno, kot pomoč klubom,\" je dejal Blažič, ki ostaja optimist glede prihodnosti tekmovalnega smučanja.
\"Ne morem reči, da vidim po deset fantov in punc, ampak vidim pa zanesljivo tri, štiri fante, štiri, pet punc, gre za mlajše letnike, ki bi lahko v prihodnosti naredili solidne rezultate, da bi ti potem pripomogli k nagovarjanju mladih. Da bi vlak šel spet naprej kot nekoč,\" je dodal.
Blažič je dobil proste roke pri sestavi novega strokovnega sveta. Želi si, da bi sodelujoči na mizo dali dokumente, pregledali uresničevanje programov za nazaj in zastavili akcijski načrt za naprej.
K delu strokovnega sveta bi želel privabiti nekdanjega vrhunskega smučarja, zdaj strokovnega sodelavca TV Slovenija Matjaža Vrhovnika, nekdanjega smučarja Andreja Šporna, trenerja in demonstratorja Sandija Murovca, ter Andreja Lukeziča in Blaža Jelena, sodelavca na področju kondicijske priprave ter otroškega in mladinskega smučanja.
V strokovnem svetu bi imel svoje mesto tudi predsednik združenja trenerjev in učiteljev smučanja ZUTS Blaž Lešnik. Kot pomoč pa strokovnjaka s področja zdravstva, sanacije poškodb in rehabilitacije Matjaž Turel in Brin Štabuc. K delu je Blažič povabil tudi strokovnjaka s področja biomehanike, testiranj, analiz, spremljanje stanja tekmovalcev Janeza Vodičarja in Mateja Supeja. Glede določene tematike pa bo k sodelovanju povabil nekdanje tekmovalce Jureta Koširja, Reneja Mlekuža in Boštjana Klineta.
Čaka jih veliko izzivov, med drugim tudi ta, da smučanje postaja vse dražji šport. Ob tem imajo klubi težave z izvedbo programov, posledično vse večje breme pada na starše otrok. Izziv je zagotoviti finančno vzdržen sistem. V panogi tudi pričakujejo, da bo zveza uspešna v iskanju nacionalnega vadbenega poligona, s čimer bi zmanjšali stroške za trening.
Svetlejša prihodnost alpskega smučanje je po mnenju Blažiča povezana tudi s spremembo miselnosti, saj je treba krepiti kolektivno vzdušje na vseh ravneh, s čimer pa na najnižjih ravneh pogosto pridejo v navzkrižje z individualnimi interesi staršev. Ti ob vse slabši finančni moči klubov prevzemajo vse pomembnejšo vlogo, za smučanje pa se odločajo otroci, katerih starši si lahko ta vse bolj drag šport tudi privoščijo in zmorejo naraščajoča finančna bremena.
Po drugi strani bi si starši želeli predvsem večjo pomoč zveze pri izvedbi programov. Naraščajoči stroški smučanja in dejstvo, da ima Slovenija na voljo vse manj primernih domačih smučišč, se odražajo v tem, da morajo ti nositi veliko breme smučarskega razvoja svojih otrok.
Da imajo klubi težave z ustreznim financiranjem programov, je za STA ocenila Nika Pajk, ki je bila še do nedavnega dejavna v smučarskem klubu Domžale, nato pa se je odločila, da bo otroka iz kluba izpisala. \"Moja pričakovanja? Zveza naj finančno pomaga klubom, razdeli finance na način, da bodo lahko klubi vzpostavili program, ki bi ga potem lahko s pomočjo tega denarja tudi izpeljali. Zdaj klubi razpolagajo s tem, kar imajo, in potem s tem denarjem delajo čudeže.\"
Finančno breme, ki pade na ramena staršev, je precejšnje: \"Včasih sem izpisovala vse stroške, zdaj že nekaj let tega ne delam več, ker je to jama brez dna. Za mojo 16-letno hčerko na eno sezono nanese med 20 in 30 tisoč evrov,\" je povedala Pajk. \"Veliko je odvisno tudi od tega, kako se znajdeš z opremo, odvisno, ali nabaviš rabljeno ali novo. Če greš vse kupovat, je strošek res blizu 30.000 evrov.\"
Njena hčerka je začela trenirati smučanje pri sedmih letih. \"Na začetku, ko je bila še v otroški kategoriji, so stroški na sezono znašali od 10 do 15 tisoč evrov, ko je prestopila v višje starostne kategorije, pa je bilo tudi stroškov več, saj je bilo več smučarskih dni, več treningov v tujini in s tem povezanih tudi veliko več potnih stroškov,\" je dejala mama mlade smučarke. \"Tudi opreme je več - po tri pare smuči za vsako disciplino.\"
Plače trenerja, stroški prevoza za gorivo kombija so bili kriti iz klubskega prispevka. \"So pa tu še dodatni stroški: nočitve, hrana, vsa oprema, karte za smučišča ... Odvisno je tudi, kako so organizirani v klubu, posamezni klubi se znajdejo in pritegnejo sponzorje, oziroma starši sami poskrbijo za pokrovitelje, nekateri klubi pa v tej smeri ne naredijo ničesar in je vse na plečih staršev,\" je še dejala.
\"Ne gre za to, da bi želela, da zveza finančno pomaga konkretno mojemu otroku, ampak si želim, da pomaga klubom lažje pokriti plače trenerjem, stroške prevoza otrok. Staršem bi veliko pomenilo že, če bi omogočili cenejši nakup smučarske opreme, oziroma zagotovili popuste pri uradnih opremljevalcih,\" je dejala.
Blažič poudarja, da je treba izzive v smučanju nasloviti celostno in z vračanjem k osnovam. \"V mlajših selekcijah bi morali biti v ospredju spoznavanje osnov in tehnike, kondicijska priprava, krepitev ekipnega vzdušja, pripadnosti, ob tem ne bi smeli zanemarjati šole, izobrazbe, druženja z vrstniki, družino ... Osnove so izjemno pomembne. Če otrok ni sposoben opraviti testa telesne pripravljenosti, ni smiselno, da bi ga pošiljali na sneg.\"
Izkušeni trener ocenjuje, da je najtežje spremeniti vzorce obnašanja. \"Trenerji so prevečkrat potisnjeni v vlogo \'izvrševalcev ukazov\' staršev, ki mislijo, da se napredek njihovega otroka meri po tem, kolikokrat zavije med količki in se zapelje po hribu dol. V ospredju bi morala biti celosten razvoj in napredek otroka, ne samo štetje prevoženih prog. Vprašanje je tudi, ali otroci v (naj)mlajših kategorijah res potrebujejo več parov smuči za trening,\" se še sprašuje strokovnjak. (konec)am/zza STA033 2025-06-03/09:00
Novi predsednik strokovnega sveta je prepričan, da je ključno okrepiti stroko ter k delu v smučanju privabiti mlade trenerje ter zaustaviti nazadovanje stroke v primerjavi s sodobnimi trendi razvoja alpskega smučanja. \"Osnova je izobraževanje, da postanejo boljši trenerji,\" je dejal Blažič.
To je tudi namen strokovnega sveta. \"Tega vidim predvsem kot pomoč odgovornim pri vodenju panoge ter tudi, posredno, kot pomoč klubom,\" je dejal Blažič, ki ostaja optimist glede prihodnosti tekmovalnega smučanja.
\"Ne morem reči, da vidim po deset fantov in punc, ampak vidim pa zanesljivo tri, štiri fante, štiri, pet punc, gre za mlajše letnike, ki bi lahko v prihodnosti naredili solidne rezultate, da bi ti potem pripomogli k nagovarjanju mladih. Da bi vlak šel spet naprej kot nekoč,\" je dodal.
Blažič je dobil proste roke pri sestavi novega strokovnega sveta. Želi si, da bi sodelujoči na mizo dali dokumente, pregledali uresničevanje programov za nazaj in zastavili akcijski načrt za naprej.
K delu strokovnega sveta bi želel privabiti nekdanjega vrhunskega smučarja, zdaj strokovnega sodelavca TV Slovenija Matjaža Vrhovnika, nekdanjega smučarja Andreja Šporna, trenerja in demonstratorja Sandija Murovca, ter Andreja Lukeziča in Blaža Jelena, sodelavca na področju kondicijske priprave ter otroškega in mladinskega smučanja.
V strokovnem svetu bi imel svoje mesto tudi predsednik združenja trenerjev in učiteljev smučanja ZUTS Blaž Lešnik. Kot pomoč pa strokovnjaka s področja zdravstva, sanacije poškodb in rehabilitacije Matjaž Turel in Brin Štabuc. K delu je Blažič povabil tudi strokovnjaka s področja biomehanike, testiranj, analiz, spremljanje stanja tekmovalcev Janeza Vodičarja in Mateja Supeja. Glede določene tematike pa bo k sodelovanju povabil nekdanje tekmovalce Jureta Koširja, Reneja Mlekuža in Boštjana Klineta.
Čaka jih veliko izzivov, med drugim tudi ta, da smučanje postaja vse dražji šport. Ob tem imajo klubi težave z izvedbo programov, posledično vse večje breme pada na starše otrok. Izziv je zagotoviti finančno vzdržen sistem. V panogi tudi pričakujejo, da bo zveza uspešna v iskanju nacionalnega vadbenega poligona, s čimer bi zmanjšali stroške za trening.
Svetlejša prihodnost alpskega smučanje je po mnenju Blažiča povezana tudi s spremembo miselnosti, saj je treba krepiti kolektivno vzdušje na vseh ravneh, s čimer pa na najnižjih ravneh pogosto pridejo v navzkrižje z individualnimi interesi staršev. Ti ob vse slabši finančni moči klubov prevzemajo vse pomembnejšo vlogo, za smučanje pa se odločajo otroci, katerih starši si lahko ta vse bolj drag šport tudi privoščijo in zmorejo naraščajoča finančna bremena.
Po drugi strani bi si starši želeli predvsem večjo pomoč zveze pri izvedbi programov. Naraščajoči stroški smučanja in dejstvo, da ima Slovenija na voljo vse manj primernih domačih smučišč, se odražajo v tem, da morajo ti nositi veliko breme smučarskega razvoja svojih otrok.
Da imajo klubi težave z ustreznim financiranjem programov, je za STA ocenila Nika Pajk, ki je bila še do nedavnega dejavna v smučarskem klubu Domžale, nato pa se je odločila, da bo otroka iz kluba izpisala. \"Moja pričakovanja? Zveza naj finančno pomaga klubom, razdeli finance na način, da bodo lahko klubi vzpostavili program, ki bi ga potem lahko s pomočjo tega denarja tudi izpeljali. Zdaj klubi razpolagajo s tem, kar imajo, in potem s tem denarjem delajo čudeže.\"
Finančno breme, ki pade na ramena staršev, je precejšnje: \"Včasih sem izpisovala vse stroške, zdaj že nekaj let tega ne delam več, ker je to jama brez dna. Za mojo 16-letno hčerko na eno sezono nanese med 20 in 30 tisoč evrov,\" je povedala Pajk. \"Veliko je odvisno tudi od tega, kako se znajdeš z opremo, odvisno, ali nabaviš rabljeno ali novo. Če greš vse kupovat, je strošek res blizu 30.000 evrov.\"
Njena hčerka je začela trenirati smučanje pri sedmih letih. \"Na začetku, ko je bila še v otroški kategoriji, so stroški na sezono znašali od 10 do 15 tisoč evrov, ko je prestopila v višje starostne kategorije, pa je bilo tudi stroškov več, saj je bilo več smučarskih dni, več treningov v tujini in s tem povezanih tudi veliko več potnih stroškov,\" je dejala mama mlade smučarke. \"Tudi opreme je več - po tri pare smuči za vsako disciplino.\"
Plače trenerja, stroški prevoza za gorivo kombija so bili kriti iz klubskega prispevka. \"So pa tu še dodatni stroški: nočitve, hrana, vsa oprema, karte za smučišča ... Odvisno je tudi, kako so organizirani v klubu, posamezni klubi se znajdejo in pritegnejo sponzorje, oziroma starši sami poskrbijo za pokrovitelje, nekateri klubi pa v tej smeri ne naredijo ničesar in je vse na plečih staršev,\" je še dejala.
\"Ne gre za to, da bi želela, da zveza finančno pomaga konkretno mojemu otroku, ampak si želim, da pomaga klubom lažje pokriti plače trenerjem, stroške prevoza otrok. Staršem bi veliko pomenilo že, če bi omogočili cenejši nakup smučarske opreme, oziroma zagotovili popuste pri uradnih opremljevalcih,\" je dejala.
Blažič poudarja, da je treba izzive v smučanju nasloviti celostno in z vračanjem k osnovam. \"V mlajših selekcijah bi morali biti v ospredju spoznavanje osnov in tehnike, kondicijska priprava, krepitev ekipnega vzdušja, pripadnosti, ob tem ne bi smeli zanemarjati šole, izobrazbe, druženja z vrstniki, družino ... Osnove so izjemno pomembne. Če otrok ni sposoben opraviti testa telesne pripravljenosti, ni smiselno, da bi ga pošiljali na sneg.\"
Izkušeni trener ocenjuje, da je najtežje spremeniti vzorce obnašanja. \"Trenerji so prevečkrat potisnjeni v vlogo \'izvrševalcev ukazov\' staršev, ki mislijo, da se napredek njihovega otroka meri po tem, kolikokrat zavije med količki in se zapelje po hribu dol. V ospredju bi morala biti celosten razvoj in napredek otroka, ne samo štetje prevoženih prog. Vprašanje je tudi, ali otroci v (naj)mlajših kategorijah res potrebujejo več parov smuči za trening,\" se še sprašuje strokovnjak. (konec)am/zza STA033 2025-06-03/09:00