Sto šest let po združitvi z matico Prekmurje sredi največje gospodarske preobrazbe (ozadje)
pripravila Vida Toš Murska Sobota

V nedeljo zaznamujemo državni praznik dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Na predvečer praznika bo v Beltincih regijska proslava, ki se je bo udeležila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar, slavnostni govornik pa bo zdravnik Samo Zver. Prekmurje je sicer sredi največje gospodarske preobrazbe od združitve z matico.***
Slovesnosti bodo potekale tudi na občinski ravni. Dan pred praznikom bodo v Murski Soboti položili vence k spomeniku ob 100. obletnici združitve prekmurskih Slovencev z matico. Venec bodo položili tudi pri spomeniku Jožefu Kleklu starejšemu v Črenšovcih, kjer bo zbrane na občinski prireditvi nagovoril predsednik državnega sveta Marko Lotrič.
Direktor regionalne razvojne agencije Razvojnega centra Murska Sobota Bojan Kar je ob prazniku za STA poudaril, da je Prekmurje v zadnjih desetletjih prehodilo zahtevno, a uspešno pot gospodarske preobrazbe. \"Iz regije, ki je bila dolga leta odvisna od kmetijstva in je občutila težke posledice propada velikih industrijskih podjetij, smo se razvili v okolje z bolj raznoliko, odpornejšo in bolj inovativno gospodarsko strukturo,\" je povedal.
Podatki po njegovih besedah kažejo jasen napredek. Število gospodarskih družb je zraslo s 1833 v letu 2020 na 1939 v letu 2024, njihovih prihodki so se v tem času povečali z 2,6 na 4,1 milijarde evrov, neto dodana vrednost na zaposlenega pa z 38.493 na 51.277 evrov. Povprečna bruto plača se je dvignila s 1598 na 2128 evrov, stopnja brezposelnosti pa je z 20,1 odstotka v letu 2014 upadla na letošnjih 5,7 odstotka.
\"Pomembno pa je, da naš razvoj ne temelji le na novih vlagateljih. Veliko zgodbo pišejo tudi že uveljavljena podjetja, ki širijo dejavnost, uvajajo nove tehnologije, povečujejo izvoz in dvigujejo dodano vrednost,\" je dodal Kar.
Po besedah predsednice sveta Pomurske razvojne regije in županje Občine Odranci Barbare Ferenčak je bližajoči se praznik pomemben za vso Slovenijo. Kot je dejala za STA, \"smo jezik, kulturo in identiteto prenesli nazaj domov iz madžarske oblasti k Sloveniji, kar moramo znati ceniti in izpostaviti\".
Spomnila je, da se je po zaprtju velikih tovarn, kot so Mura, Pomurka in Beltinka, za Prekmurje začela nova gospodarska pot. \"Mlajša generacija je iskala priložnosti drugje, ob tem pa so nastajale poslovne cone; ne samo v Lendavi in Murski Soboti, temveč tudi v manjših občinah,\" je povedala.
Turizem, termalna ponudba ter tehnološki parki in investicije v visoko tehnologijo so po njenem mnenju pokazatelj, da Prekmurje ni več zgolj kmetijska regija. Med najpomembnejšimi investicijami je izpostavila širitev in nadgradnjo farmacevtska kompleksa, ki ga ima Lek v Lendavi, pa tudi vlaganja v zeleno infrastrukturo.
Tudi predsednik Razvojnega sveta pomurske regije Tadej Ružič vidi velik razvojni preskok. \"Prekmurje se je v zadnjih 30 letih neverjetno razvilo. Res je, da je bil zaostanek ogromen, a danes imamo številna podjetja, ki prodajajo po vsem svetu in temeljijo na lastnem znanju,\" je poudaril. Po njegovem mnenju so prav investicije, ki prinašajo delovna mesta, predpogoj za dolgoročno stabilnost regije.
Vsi sogovorniki v kmetijstvu vidijo še vedno pomemben gospodarski steber, a z nujno posodobitvijo in prilagoditvijo podnebnim spremembam. V turizmu pa opažajo številne neizkoriščene priložnosti, od Otoka ljubezni in Bukovniškega jezera do vasi po Goričkem in lokalne kulinarike v celotnem Prekmurju. Ružič je opozoril tudi na potrebo po bolj usklajenem trženju regije: \"Če pride turist v Mursko Soboto ali Lendavo, ga moramo znati usmeriti do vseh posebnosti območja ne glede na občinske meje.\"
Prihodnost Prekmurja sogovorniki vidijo v povezani regiji, ki bo zadržala mlade, krepila na znanju in sodelovanju temelječe gospodarstvo ter ohranjala zdravo in trajnostno okolje. \"Želim si bistveno več poguma, drznosti in manj strahu pred spremembami,\" je ob prazniku dejala Ružič. Ferenčak pa vidi Prekmurje prihodnosti kot povezano regijo, kjer mladi ostanejo doma in kjer ima gospodarstvo vizijo. \"Prekmurje vidim v prihodnosti predvsem kot regijo, znano po sodelovanju,\" je dodala.
Vizija razvoja je po Karovih besedah začrtana v programu Zdravo, Pomurje 2030, ki si regijo predstavlja kot zeleno, inovativno in mednarodno odprto okolje, kjer gospodarski uspeh ne bo v nasprotju z varovanjem narave in močno skupnostjo. \"Naša prihodnost bo odvisna od tega, kako drzne načrte si upamo uresničiti danes. Prekmurje ima dovolj moči in znanja, da jih spremeni v uspeh,\" je prepričan.
Prekmurje je del pomurske statistične regije, ki ima 27 občin in nekaj več kot 114.000 prebivalcev. Povprečna starost prebivalcev v Pomurju je po podatkih statističnega urada najvišja v državi, delež prebivalcev z višje- ali visokošolsko izobrazbo pa najnižji.
Združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom je državni praznik od leta 2006. Zaznamujemo ga 17. avgusta, a ni dela prost dan. Državne proslave pripravijo vsako peto leto, nazadnje je bila lani. Po Prekmurju se ob tem prazniku vrstijo številne občinske slovesnosti.
Prekmurje je po prvi svetovni vojni po določilih pariške mirovne konference pripadlo Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. S tem so bili prekmurski Slovenci po stoletjih, ki so jih preživeli pod Madžarsko, združeni z matičnim narodom. Po koncu prve svetovne vojne je Prekmurje 12. avgusta 1919 zasedla jugoslovanska vojska, 17. avgusta pa je na množičnem ljudskem zborovanju v Beltincih oblast predala civilnemu upravitelju. (konec)vit/jes STA050 2025-08-14/10:30