Varno v poletje
Naj misli med vožnjo ne odplavajo na plažo
Na sedežu Univerze v Mariboru so danes priredili razpravo o vplivu umetne inteligence na dojemanje znanosti v družbi. Med drugim so se strinjali, da je ključno razvijati kritično mišljenje, tudi v šolah. \"Treba je znati kritično presojati vse, kar nam umetna inteligenca ponudi,\" je dejala državna sekretarka Aida Kamišalić Latifić.***
Udeleženci okrogle mize so se strinjali, da umetna inteligenca danes pomembno vpliva na življenje posameznika, številni jo že redno uporabljajo, tudi na znanstvenem področju.
Znanost je sicer že pred tem izgubljala moč v javnem prostoru. \"Odnos družbe do znanosti danes ni navdušujoč. To se je začelo že pred covidom-19. To se je začelo, ko je resnica postala predmet interpretacije, kjer je lahko vsak enakovreden sogovornik, čeprav ni strokovnjak. Z umetno inteligenco se je to še potenciralo,\" je povedal prorektor za znanstvenoraziskovalno dejavnost Univerze v Mariboru Dean Korošak.
\"Pozabili smo, da je v znanosti v nasprotju z umetno inteligenco pomembno tudi kdaj molčati. Torej ne odgovoriti na vprašanje, na katerega nimamo odgovora. Umetna inteligenca zmeraj da odgovor,\" je dodal.
Prodekan za kakovost na Fakulteti za humanistične študije ter vodja Centra za odgovorno umetno inteligenco Univerze na Primorskem Ernest Ženko opaža veliko nezaupanja v družbi, ne le do znanosti. \"Povsod smo soočeni s totalnim nezaupanjem. Znanost je samo ena od pripovedi, vsakdo ima svoj prav. Ta pogled na znanost je zelo problematičen in covid-19 je to jasno razgalil,\" je povedal.
Po besedah državne sekretarke na ministrstvu za digitalno preobrazbo Aide Kamišalić Latifić so orodja umetne inteligence približala znanost širši javnosti, sočasno pa omogočajo širjenje dezinformacij, teorij zarot in relativiziranja. Znanstveniki in znanstvenice bi morali odločno nastopiti proti temu. \"Morajo stopiti v odprti dialog, morajo biti prisotni, ne samozadostni, čim več sodelovati. Potrebna je popolna transparentnost, jasna komunikacija, ne sme se prepustiti prostor drugim,\" je dejala.
Da je treba \"sestopiti s piedestala znanosti in znanost približevati ljudem\", je menil tudi tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference Gabriel Kavčič. Veseli ga, da imajo ljudje danes širši dostop do znanja in informacij, a hkrati ga skrbi, da se izgublja osnovno znanje. Meni, da je prav, da se tudi mlade seznanja s takšnimi orodji, ni pa navdušen nad vstopanjem umetne inteligence v pedagoški proces. \"Odnos je tisti, ki ga, vsaj upam, umetna inteligenca ne bo nikoli nadomestila,\" je dejal.
Prodekanja za gospodarske in mednarodne zadeve Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Irena Samide opaža, da še nikoli ni bilo toliko sklicevanja na znanost kot danes, pa čeprav je ta dvomljive narave. \"Ljudem je vendarle še pomembno, da se opirajo na znanost. Naloga nas znanstvenikov zato je, da krepimo prisotnost prave znanosti, tudi v javnosti, da vedno znova opozarjamo na relevantnost raziskav, na to kdo dela raziskave,\" meni.
\"Paradoksalno je na eni strani to nezaupanje v znanost in hkrati pripravljenost večine ljudi, da uporablja produkte znanosti vsak dan. Vsa ta orodja so namreč rezultat znanstvenih raziskav,\" je ob tem dejal Korošak.
Samide je opozorila na zaskrbljujoče počlovečenje virtualnih pripomočkov, Ženko na prikrito oglaševanje in izkoriščanje šibkosti uporabnika. \"Skrbi, da ta orodja niso javna. So proizvod ameriških družb, v zasebnih rokah. Univerze niso konkurenčne, saj ne morejo vlagati toliko, da bi bile na isti ravni kot ta podjetja,\" pa je opozoril Košorok.
Razprava je potekala v okviru projekta Lažne novice in teorije zarote? Opolnomočimo (se za) znanost!, ki povezuje Univerzo v Mariboru, Univerzo na Primorskem in druge partnerje s ciljem povečati ozaveščenost o pomembnosti znanosti v vsakdanjem življenju in o njenem vplivu na družbo. (konec)ase/apo STA126 2025-06-20/14:53
Udeleženci okrogle mize so se strinjali, da umetna inteligenca danes pomembno vpliva na življenje posameznika, številni jo že redno uporabljajo, tudi na znanstvenem področju.
Znanost je sicer že pred tem izgubljala moč v javnem prostoru. \"Odnos družbe do znanosti danes ni navdušujoč. To se je začelo že pred covidom-19. To se je začelo, ko je resnica postala predmet interpretacije, kjer je lahko vsak enakovreden sogovornik, čeprav ni strokovnjak. Z umetno inteligenco se je to še potenciralo,\" je povedal prorektor za znanstvenoraziskovalno dejavnost Univerze v Mariboru Dean Korošak.
\"Pozabili smo, da je v znanosti v nasprotju z umetno inteligenco pomembno tudi kdaj molčati. Torej ne odgovoriti na vprašanje, na katerega nimamo odgovora. Umetna inteligenca zmeraj da odgovor,\" je dodal.
Prodekan za kakovost na Fakulteti za humanistične študije ter vodja Centra za odgovorno umetno inteligenco Univerze na Primorskem Ernest Ženko opaža veliko nezaupanja v družbi, ne le do znanosti. \"Povsod smo soočeni s totalnim nezaupanjem. Znanost je samo ena od pripovedi, vsakdo ima svoj prav. Ta pogled na znanost je zelo problematičen in covid-19 je to jasno razgalil,\" je povedal.
Po besedah državne sekretarke na ministrstvu za digitalno preobrazbo Aide Kamišalić Latifić so orodja umetne inteligence približala znanost širši javnosti, sočasno pa omogočajo širjenje dezinformacij, teorij zarot in relativiziranja. Znanstveniki in znanstvenice bi morali odločno nastopiti proti temu. \"Morajo stopiti v odprti dialog, morajo biti prisotni, ne samozadostni, čim več sodelovati. Potrebna je popolna transparentnost, jasna komunikacija, ne sme se prepustiti prostor drugim,\" je dejala.
Da je treba \"sestopiti s piedestala znanosti in znanost približevati ljudem\", je menil tudi tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference Gabriel Kavčič. Veseli ga, da imajo ljudje danes širši dostop do znanja in informacij, a hkrati ga skrbi, da se izgublja osnovno znanje. Meni, da je prav, da se tudi mlade seznanja s takšnimi orodji, ni pa navdušen nad vstopanjem umetne inteligence v pedagoški proces. \"Odnos je tisti, ki ga, vsaj upam, umetna inteligenca ne bo nikoli nadomestila,\" je dejal.
Prodekanja za gospodarske in mednarodne zadeve Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Irena Samide opaža, da še nikoli ni bilo toliko sklicevanja na znanost kot danes, pa čeprav je ta dvomljive narave. \"Ljudem je vendarle še pomembno, da se opirajo na znanost. Naloga nas znanstvenikov zato je, da krepimo prisotnost prave znanosti, tudi v javnosti, da vedno znova opozarjamo na relevantnost raziskav, na to kdo dela raziskave,\" meni.
\"Paradoksalno je na eni strani to nezaupanje v znanost in hkrati pripravljenost večine ljudi, da uporablja produkte znanosti vsak dan. Vsa ta orodja so namreč rezultat znanstvenih raziskav,\" je ob tem dejal Korošak.
Samide je opozorila na zaskrbljujoče počlovečenje virtualnih pripomočkov, Ženko na prikrito oglaševanje in izkoriščanje šibkosti uporabnika. \"Skrbi, da ta orodja niso javna. So proizvod ameriških družb, v zasebnih rokah. Univerze niso konkurenčne, saj ne morejo vlagati toliko, da bi bile na isti ravni kot ta podjetja,\" pa je opozoril Košorok.
Razprava je potekala v okviru projekta Lažne novice in teorije zarote? Opolnomočimo (se za) znanost!, ki povezuje Univerzo v Mariboru, Univerzo na Primorskem in druge partnerje s ciljem povečati ozaveščenost o pomembnosti znanosti v vsakdanjem življenju in o njenem vplivu na družbo. (konec)ase/apo STA126 2025-06-20/14:53