Kranjski Khislstein
Glasbeni večeri pod grajsko lipo
Sodišče EU: Lekarniška dejavnost je gospodarska, a s posebnim statusom Bruselj/Benedikt
10.07.2025, 12:30
Sodišče EU je v danes objavljeni sodbi odločilo, da lekarniška dejavnost v EU, tudi kadar gre za izdajanje zdravil in svetovanje bolnikom, ni negospodarska storitev splošnega pomena, temveč gospodarska dejavnost, za katero sicer veljajo posebna, poenostavljena pravila podeljevanja koncesij. Pobudo za obravnavo je dala Državna revizijska komisija.***
Zadeva je na Sodišče EU prišla leta 2023 na pobudo slovenske Državne revizijske komisije, ki je obravnavala spor med zasebno družbo Farmacija in Občino Benedikt po tistem, ko je občina izdala dovoljenje za poslovanje podružnice ene od lekarn brez predhodne objave obvestila o koncesiji. Farmacija meni, da gre za prikrito podelitev koncesije, ki bi morala biti izvedena skladno z evropskimi pravili, ter je na občino vložila revizijo. To je občina zavrnila s pojasnilom, da izdaja dovoljenja za poslovanje podružnice lekarne po vsebini ne pomeni podelitve koncesije za storitve, na kar se je Farmacija pritožila na Državno revizijsko komisijo.
Sodišče je v odločitvi zavzelo stališče, da izdajanje zdravil za plačilo - bodisi na recept bodisi brez - ter svetovanje uporabnikom pomeni gospodarsko dejavnost, saj se opravlja proti plačilu. Pri tem ni pomembno, ali sredstva prihajajo iz javnih virov ali neposredno od uporabnika.
Pri tem ni sledilo mnenju slovenske vlade, da gre pri omenjeni dejavnosti za negospodarske storitve splošnega pomen, kar določa tudi slovenska zakonodaja. Po mnenju Sodišča EU opredelitev lekarniške dejavnosti kot negospodarske v slovenski zakonodaji nima odločilnega pomena. Ključna je vsebina dejavnosti in dejstvo, da gre za storitve, ki se plačujejo in vključujejo tudi tveganja, značilna za koncesijsko razmerje.
Čeprav lekarniška dejavnost ni negospodarska, pa spada med tako imenovane \"socialne in druge posebne storitve\", kot jih opredeljuje 19. člen evropske direktive o koncesijah. To pomeni, da zanjo veljajo posebno poenostavljena pravila - na primer ni obvezna objava polnega razpisa, zadostuje le predhodno informativno obvestilo, je odločilo sodišče.
Sodišče je tako posredno potrdilo, da lokalne skupnosti pri urejanju lekarniške mreže niso popolnoma svobodne, čeprav gre za del javne zdravstvene službe. Kadar gre za izdajo dovoljenj ali koncesij zasebnim subjektom, je treba spoštovati evropske predpise, je odločilo.
Odločitev bo najverjetneje vplivala na prakso številnih slovenskih občin, ki so do zdaj dovoljevale poslovanje lekarn, ne da bi šle skozi celoten postopek podelitve koncesije. Po sodbi EU to ni več mogoče, saj gre tudi pri podružnicah lekarn lahko za koncesijsko razmerje, za katerega veljajo pravila EU.
Sodišče je v sodbi še poudarilo, da mora biti pojem \"negospodarskih storitev splošnega pomena\" avtonomen pojem prava EU in ga ne morejo določati zgolj države članice. (konec)ako/apo STA085 2025-07-10/12:29
Zadeva je na Sodišče EU prišla leta 2023 na pobudo slovenske Državne revizijske komisije, ki je obravnavala spor med zasebno družbo Farmacija in Občino Benedikt po tistem, ko je občina izdala dovoljenje za poslovanje podružnice ene od lekarn brez predhodne objave obvestila o koncesiji. Farmacija meni, da gre za prikrito podelitev koncesije, ki bi morala biti izvedena skladno z evropskimi pravili, ter je na občino vložila revizijo. To je občina zavrnila s pojasnilom, da izdaja dovoljenja za poslovanje podružnice lekarne po vsebini ne pomeni podelitve koncesije za storitve, na kar se je Farmacija pritožila na Državno revizijsko komisijo.
Sodišče je v odločitvi zavzelo stališče, da izdajanje zdravil za plačilo - bodisi na recept bodisi brez - ter svetovanje uporabnikom pomeni gospodarsko dejavnost, saj se opravlja proti plačilu. Pri tem ni pomembno, ali sredstva prihajajo iz javnih virov ali neposredno od uporabnika.
Pri tem ni sledilo mnenju slovenske vlade, da gre pri omenjeni dejavnosti za negospodarske storitve splošnega pomen, kar določa tudi slovenska zakonodaja. Po mnenju Sodišča EU opredelitev lekarniške dejavnosti kot negospodarske v slovenski zakonodaji nima odločilnega pomena. Ključna je vsebina dejavnosti in dejstvo, da gre za storitve, ki se plačujejo in vključujejo tudi tveganja, značilna za koncesijsko razmerje.
Čeprav lekarniška dejavnost ni negospodarska, pa spada med tako imenovane \"socialne in druge posebne storitve\", kot jih opredeljuje 19. člen evropske direktive o koncesijah. To pomeni, da zanjo veljajo posebno poenostavljena pravila - na primer ni obvezna objava polnega razpisa, zadostuje le predhodno informativno obvestilo, je odločilo sodišče.
Sodišče je tako posredno potrdilo, da lokalne skupnosti pri urejanju lekarniške mreže niso popolnoma svobodne, čeprav gre za del javne zdravstvene službe. Kadar gre za izdajo dovoljenj ali koncesij zasebnim subjektom, je treba spoštovati evropske predpise, je odločilo.
Odločitev bo najverjetneje vplivala na prakso številnih slovenskih občin, ki so do zdaj dovoljevale poslovanje lekarn, ne da bi šle skozi celoten postopek podelitve koncesije. Po sodbi EU to ni več mogoče, saj gre tudi pri podružnicah lekarn lahko za koncesijsko razmerje, za katerega veljajo pravila EU.
Sodišče je v sodbi še poudarilo, da mora biti pojem \"negospodarskih storitev splošnega pomena\" avtonomen pojem prava EU in ga ne morejo določati zgolj države članice. (konec)ako/apo STA085 2025-07-10/12:29