Slovenski planinski muzej vabi k sodelovanju na razstavi ob 130-letnici Aljaževega stolpa Mojstrana
30.03.2025, 09:01
V Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani ob prihajajoči 130. obletnici postavitve Aljaževega stolpa vrh Triglava pripravljajo razstavo, v katero želijo vključiti doživetja, misli in zgodbe posameznikov. Zato vabijo ljubitelje gora, naj z njimi delijo svoje vtise in razmišljanja. Poteka pa tudi nagradni foto natečaj Aljažev stolp - narodni ponos.***
\"Ste se že kdaj zazrli v podobo Aljaževega stolpa na vrhu Triglava in pomislili, kaj vam pomeni? Je to le majhna kovinska konstrukcija na najvišji slovenski gori ali mogočen simbol našega naroda? Zavetišče pred nevihto, cilj nepozabnih vzponov ali preprosto nekaj, kar vedno stoji tam zgoraj?\" k premisleku pozivajo v Slovenskem planinskem muzeju.
Želijo si zgodb, doživetij in misli posameznikov, kako oni vidijo Aljažev stolp, ali so ga že obiskali, morda o njem slišali kakšno zanimivo pripoved, se jim zdi pomemben del slovenske zgodovine ali pa morda zgolj znamenitost.
V muzeju vabijo posameznike, naj z njimi delijo svoje fotografije in vtise ter razmišljanja, strnjena na polovici strani A4 formata. Rok za oddajo je 25. april. Izbrane zapise bodo v muzeju vključili razstavo ob letošnji 130-letnici Aljaževega stolpa in jih tako predstavili širši javnosti.
Med različnimi načini obeleževanja 130-letnice stolpa je tudi nagradni foto natečaj z naslovom Aljažev stolp - narodni ponos. Natečaj, ki se bo zaključil 15. maja, pripravljata Slovenski planinski muzej in javni zavod Triglavski narodni park v sodelovanju s podjetji CEWE in Kibuba. Z natečajem in razstavo želijo spodbuditi razmislek o odgovornem ravnanju v gorah in pomenu ohranjanja njihove naravne in kulturne vrednosti.
Aljažev stolp, ki se je sprva imenoval Triglavski stolp, so na najvišjem slovenskem vrhu postavili 7. avgusta 1895, njegovo slovesno odprtje pa je sledilo 22. avgusta. Stolp je zasnoval in postavil župnik z Dovjega Jakob Aljaž.
Aljaž je pred 130 leti od občin Dovje in Mojstrana za en goldinar odkupil 16 kvadratnih metrov zemljišča vrh Triglava in začel načrtovati stolp, ki bi vrh Triglava služil kot planinsko zavetišče in branik slovenstva. Aljaž se je na ta način želel upreti močnim nemškim vplivom, pod katerim je bila v 19. stoletju planinska in alpinistična dejavnost v slovenskih Alpah.
Izdelavo stolpa je zaupal svojemu prijatelju, kleparskemu mojstru Antonu Belcu, ki ga je izdelal iz debele pocinkane pločevine in železnih stebrov, zlitih z betonom.
Stolp in zemljišče na vrhu Triglava je Aljaž podaril Slovenskemu planinskemu društvu, predhodniku Planinske zveze Slovenije. Še danes ima Aljažev stolp za Slovence velik simbolni pomen. Leta 1999 je Slovenija Aljažev stolp razglasila za kulturni spomenik državnega pomena in ga podržavila.
Septembra 2018 so Aljažev stolp po 123 letih vrh Triglava s helikopterjem prepeljali v dolino na konservatorsko-restavratorska dela in ga po slabem mesecu dni prepeljali nazaj. Kot je tedaj izpostavil generalni direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Jernej Hudolin, so vložili ves trud v to, da bi stolp na vrhu Triglava zdržal vsaj še nadaljnjih 123 let. (konec)tzu/tz STA041 2025-03-30/09:00