Slovenija v drugem četrtletju z eno najvišjih rasti v območju evra (zbirno)
pripravila Beti Gačnik Ljubljana

Po padcu v začetku leta se je obseg BDP Slovenije v drugem četrtletju povečal. Na letni ravni je bila rast 0,7-odstotna in s tem ena najvišjih v območju evra. Pozitivno je k njej prispevalo predvsem zasebno trošenje, ki se je povečalo opazno bolj kot v predhodnih četrtletjih. Vlada je zadovoljna, v gospodarstvu pa so zaskrbljeni.***
Ob 0,6-odstotnem padcu, za kolikor se je BDP po popravljenih podatkih skrčil v prvem letošnjem četrtletju, in 0,7-odstotni rasti v drugem je bila rast BDP v obdobju od januarja do junija 0,1-odstotna na letni ravni.
Po desezoniranih podatkih, ki se uporabljajo za primerjave v EU, pa je bila rast v drugem četrtletju na letni ravni 0,8-odstotna in na četrtletni 0,7-odstotna. Prav takšno rast sta dosegli tudi Španija in Bolgarija, višjo pa je imela med državami z evrom po danes objavljenih podatkih evropskega statističnega urada Eurostat le Poljska (+0,8 odstotka).
Zasebno trošenje je pozitivno vplivalo na gospodarsko aktivnost v Sloveniji. V drugem četrtletju se je povečalo za 3,6 odstotka, je na novinarski konferenci v Ljubljani povedala generalna direktorica statističnega urada Apolonija Oblak Flander.
Izdatki za nakupe na domačem trgu so se zvišali v vseh skupinah proizvodov, najbolj izrazito za storitve (za 4,5 odstotka). Izdatki za nakupe trajnih proizvodov so se zvišali za 3,3 odstotka, za poltrajne proizvode za 3,7 odstotka in za netrajne proizvode za 1,6 odstotka.
Izdatki države za končno potrošnjo so bili v drugem četrtletju za 0,5 odstotka manjši kot pred letom dni, kar je po besedah Oblak Flander predvsem posledica 3,9-odstotnega zmanjšanja izdatkov za kolektivno potrošnjo, k čemur je prispevalo zmanjšanje izdatkov za sanacijo po poplavah.
Skupno se je končno trošenje v drugem četrtletju povečalo za 2,4 odstotka.
Bruto investicije so se povečale za 7,5 odstotka, kar je zlasti posledica povečanja zalog. Pri tem so se bruto investicije v osnovna sredstva zmanjšale, vendar je bil upad z 0,2 odstotka manj izrazit kot v predhodnih četrtletjih. Investicije v zgradbe in objekte so se povečale za 0,5 odstotka, kar je prva rast po štirih četrtletjih nazadovanja.
K rasti so pozitivno prispevale investicije v nestanovanjske zgradbe in objekte (za 4,9 odstotka), medtem ko se investicije v stanovanja vnovič zmanjšale (za 10,2 odstotka). Manjše kot pred enim letom so bile tudi investicije v opremo in stroje, skupaj za 1,3 odstotka. Investicije v transportno opremo so se zmanjšale za 6,7 odstotka, v drugo opremo in stroje pa so se po petih četrtletjih zmanjševanja povečale za 0,6 odstotka.
Saldo menjave s tujino je v drugem četrtletju negativno vplival na gospodarsko aktivnost in jo oklestil za 2,7 odstotne točke oz. še bolj kot v prvem četrtletju. Izvoz se je zmanjšal za 0,8 odstotka, uvoz pa povečal za 2,7 odstotka.
Dodana vrednost slovenskega gospodarstva se je v drugem četrtletju 2025 povečala za 0,6 odstotka. K tej rasti je prispevala večina dejavnosti, najbolj pa dejavnosti uprave in obrambe, izobraževanja, zdravstva in socialnega skrbstva (za 2,2 odstotka), gradbeništvo (za 3,9 odstotka) ter strokovne, znanstvene, tehnične in druge raznovrstne dejavnosti (za 2,7 odstotka).
Zaposlenost se še naprej zmanjšuje, v drugem četrtletju je bilo v Sloveniji zaposlenih 1.097.000 oseb, kar je 0,4 odstotka manj kot pred letom dni. To je tretje zaporedno četrtletno zmanjšanje zaposlenosti, največji padec pa so na statističnem uradu opazili v predelovalnih dejavnostih (za 1,9 odstotka) in v gradbeništvu (za 2,6 odstotka). Se je pa zaposlenost zvišala v dejavnosti uprave in obrambe, izobraževanja, zdravstva in socialnega skrbstva (za 2,1 odstotka).
Da bodo statistični podatki o gospodarski rasti Slovenije za drugo četrtletje boljši kot za prvo, so na ministrstvu za finance pričakovali. Država gospodarsko rast med drugim spodbuja z investicijami, ki so v zadnjih letih na rekordnih ravneh, nadaljuje se izvajanje načrta za okrevanje in odpornost ter večletnega finančnega okvira 2021-2027, pozitiven prispevek k zasebni potrošnji pa je dala prenova plačnega sistema v javnem sektorju, so zapisali.
Zadovoljen je tudi predsednik vlade Robert Golob, ki je na vladnem profilu na omrežju X zapisal, da se v danes objavljenih podatkih odražajo vladne prioritete, Slovenija pa da bo še naprej krepila svojo odpornost, konkurenčnost in preudaren gospodarski razvoj. Pričakuje, da se bo rast nadaljevala.
Bolj zadržani so v Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj. Opozorili so na negotovost in nepredvidljivost glede geopolitičnih razmer in prihodnjih gospodarskih gibanj v trgovinskih partnericah Slovenije ter ocenili, da bodo v jesenski napovedi znižali napoved rasti. Februarja so v pomladanski napovedi Sloveniji za letos napovedali 2,1-odstotno rast, jesensko bodo objavili sredi septembra.
V Banki Slovenije medtem menijo, da dosežena rast v drugem četrtletju v grobem potrjuje obete iz njihove junijske napovedi. Ta predvideva 1,3-odstotno rast BDP. Tveganja za nižjo rast sicer ostajajo povečana, so opozorili.
V malem gospodarstvu niso optimistični, pa so se odzvali v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Kot so pojasnili, jih skrbita upad investicij v opremo, stroje in transportno opremo ter upad števila zaposlenih. (konec)bg/jes STA120 2025-08-14/17:00