Odličnost v graditeljstvu
Inovativnost in trajnost
Skupnostne oblike bivanja so lahko odgovor na več izzivov, saj povečujejo dostopnost stanovanj in lahko izboljšajo kakovost bivanja, je pokazala raziskava v koordinaciji fakultete za arhitekturo. V Sloveniji je ta koncept sicer šele na začetku, izkušnje iz tujine pa kažejo, da je mogoče s premišljenim pristopom zagotoviti delujoč in vzdržen model.***
V zadnjih letih skupnostne oblike bivanja po vsem svetu pridobivajo nov zagon. Razvijajo se kot odgovor na vse večjo stanovanjsko nedostopnost, naraščajoče stroške energije, porast osamljenosti, staranje prebivalstva in povečanje števila enočlanskih gospodinjstev, so izpostavili na današnji predstavitvi izsledkov raziskave na ljubljanski fakulteti za arhitekturo.
Tudi v Sloveniji je opaziti vse več poskusov vzpostavljanja skupnostne stanovanjske preskrbe, tako s strani zasebnih pobud kot javnih akterjev. Kljub temu tovrstne prakse pri nas še niso zares zaživele in se pogosto soočajo s številnimi izzivi, je pokazala raziskava v okviru Ciljnega raziskovalnega programa CRP 2023, ki ga financirata Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS ter ministrstvo za solidarno prihodnost.
Kot so sodelujoči strokovnjaki ugotovili tudi na podlagi študijskih obiskov v tujini, kjer so analizirali primere dobrih praks, so za dobro delujoče sobivanjske skupnosti med drugim nujni prostorska zasnova z dovolj zasebnosti, funkcionalna in prilagodljiva zasnova skupnih prostorov, sodelovanje stanovalcev pri načrtovanju, ureditev stanovanjskega razmerja s kolektivnimi pogodbami ter v uporabnika usmerjeno upravljanje.
Da je nujen temeljit premislek, kako naj takšne stanovanjske skupnosti delujejo, se je na okrogli mizi v okviru dogodka strinjal tudi Gašper Skalar z ministrstva za solidarno prihodnost. \"Bistveno je, da se v takšnih skupnostih poveže ljudi iz različnih družbenih oziroma dohodkovnih razredov,\" je poudaril. Zelo pomemben vidik je po njegovih besedah tudi umeščanje v mobilnostne koridorje. Če takšne soseske niso vključene v mrežo javnega potniškega prometa, so namreč stanovalci odvisni od avtomobila.
Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana skupnostne prostore po besedah Polone Obrč zagotavlja v novejših soseskah. Primer je soseska Novo Brdo, kjer je zanimanje za skupnostni paviljon vse večje. Manj razvite so skupnostne oblike bivanja, a si intenzivno prizadevajo za njihov razvoj, je dejala. Kot največji izziv se kaže vprašanje, kako izbrati stanovalce. Osnovni pogoj je, da oseba nima duševnih težav in zasvojenosti, je pojasnila.
Predstavnica sklada Slavka Janžekovič je temo izpostavila v luči splošnega pomanjkanja javnih najemnih stanovanj. V Ljubljani primanjkuje približno 4000 enot. \"V zadnjem času se to pomanjkanje najbolj kaže pri starejših prosilcih. 109 jih trenutno čaka na stanovanje, čeprav izpolnjujejo pogoje zanj,\" je opozorila.
Po mnenju Alenke Ogrin z Inštituta Antona Trstenjaka so lahko bivanjske skupnosti za starejše odlična vmesna \"postaja\" med bivanjem doma in v domu za starejše. Kot zelo dobro se je po njenih besedah izkazalo tudi medgeneracijsko sobivanje. (konec)mlu/mrn STA165 2025-03-24/17:43
V zadnjih letih skupnostne oblike bivanja po vsem svetu pridobivajo nov zagon. Razvijajo se kot odgovor na vse večjo stanovanjsko nedostopnost, naraščajoče stroške energije, porast osamljenosti, staranje prebivalstva in povečanje števila enočlanskih gospodinjstev, so izpostavili na današnji predstavitvi izsledkov raziskave na ljubljanski fakulteti za arhitekturo.
Tudi v Sloveniji je opaziti vse več poskusov vzpostavljanja skupnostne stanovanjske preskrbe, tako s strani zasebnih pobud kot javnih akterjev. Kljub temu tovrstne prakse pri nas še niso zares zaživele in se pogosto soočajo s številnimi izzivi, je pokazala raziskava v okviru Ciljnega raziskovalnega programa CRP 2023, ki ga financirata Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS ter ministrstvo za solidarno prihodnost.
Kot so sodelujoči strokovnjaki ugotovili tudi na podlagi študijskih obiskov v tujini, kjer so analizirali primere dobrih praks, so za dobro delujoče sobivanjske skupnosti med drugim nujni prostorska zasnova z dovolj zasebnosti, funkcionalna in prilagodljiva zasnova skupnih prostorov, sodelovanje stanovalcev pri načrtovanju, ureditev stanovanjskega razmerja s kolektivnimi pogodbami ter v uporabnika usmerjeno upravljanje.
Da je nujen temeljit premislek, kako naj takšne stanovanjske skupnosti delujejo, se je na okrogli mizi v okviru dogodka strinjal tudi Gašper Skalar z ministrstva za solidarno prihodnost. \"Bistveno je, da se v takšnih skupnostih poveže ljudi iz različnih družbenih oziroma dohodkovnih razredov,\" je poudaril. Zelo pomemben vidik je po njegovih besedah tudi umeščanje v mobilnostne koridorje. Če takšne soseske niso vključene v mrežo javnega potniškega prometa, so namreč stanovalci odvisni od avtomobila.
Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana skupnostne prostore po besedah Polone Obrč zagotavlja v novejših soseskah. Primer je soseska Novo Brdo, kjer je zanimanje za skupnostni paviljon vse večje. Manj razvite so skupnostne oblike bivanja, a si intenzivno prizadevajo za njihov razvoj, je dejala. Kot največji izziv se kaže vprašanje, kako izbrati stanovalce. Osnovni pogoj je, da oseba nima duševnih težav in zasvojenosti, je pojasnila.
Predstavnica sklada Slavka Janžekovič je temo izpostavila v luči splošnega pomanjkanja javnih najemnih stanovanj. V Ljubljani primanjkuje približno 4000 enot. \"V zadnjem času se to pomanjkanje najbolj kaže pri starejših prosilcih. 109 jih trenutno čaka na stanovanje, čeprav izpolnjujejo pogoje zanj,\" je opozorila.
Po mnenju Alenke Ogrin z Inštituta Antona Trstenjaka so lahko bivanjske skupnosti za starejše odlična vmesna \"postaja\" med bivanjem doma in v domu za starejše. Kot zelo dobro se je po njenih besedah izkazalo tudi medgeneracijsko sobivanje. (konec)mlu/mrn STA165 2025-03-24/17:43