Varstvo okolja
Posvetovalni organ za varstvo okolja
Šest moških in ena ženska se bodo v tekmi za naslednika Thomasa Bacha na čelu Mednarodnega olimpijskega komiteja (Mok) na sedežu olimpijskega gibanja v Lozani predstavili v četrtek. Novega predsednika bodo volili na 144. generalni skupščini Moka, ki bo od 18. do 21. marca v Grčiji.***
Četrtkov izredni sestanek Moka bo potekal za zaprtimi vrati. Tako bo verjetno zaenkrat ostalo ugibanje, kakšen vpliv bo imela predstavitev prijaviteljev, ki je omejena na 15 minut. Vprašanja trenutnih 110 članov Moka ne bodo dovoljena, volilna kampanja ima tudi sicer veliko omejitev. A bodo po seji kandidati na voljo za medije, vsak bo imel na voljo po 10 minut.
Po marčevskih volitvah bo Mok še naprej nekaj časa vodil Bach, njegov zadnji mandat bo potekel na olimpijski dan 23. junija letos. Izrazitega kandidata, ki bo nemškega pravnika nasledil na čelu olimpijskega gibanja, tokrat ni. Tudi vodstvo Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) še nima odgovora na vprašanje, kdo bi bil lahko novi predsednik.
Sebastian Coe je predsednik Svetovne atletike in je tako kot Bach olimpijski prvak, a bi med vsemi po napovedih verjetno napravil najmočnejši prelom s politiko nemškega predhodnika. \"Preveč moči je v rokah premalo ljudi,\" je v eni od izjav izpostavil britanski lord. Kot organizator poletnih olimpijskih iger v Londonu 2012 ima dobre povezave po vsem svetu, a tudi veliko nasprotnikov v vrhu Moka. Kot 68-letnik bi trenutno starostno mejo za člane Moka dosegel še pred iztekom prvega mandata. Zato obljublja, da bo ponovno kandidiral po štirih namesto po osmih letih.
Kirsty Coventry je edina ženska v skupini prijavljenih, tudi najmlajša, in naj bi jo Bach videl kot najprimernejšo naslednico. Če bo zmagala 41-letna Coventry, bi bila prva ženska na čelu Moka v zgodovini, kar bi lahko razumeli tudi kot nekakšen prelom v vodenju olimpijske družine in priložnost za posodobitev organizacije. Olimpijska plavalna prvakinja je kot športna ministrica Zimbabveja za nekatere sporna zaradi nekaj političnih afer, v katere se je zapletla. Poleg tega bi lahko pomanjkanje mednarodnih izkušenj in pogosto precej blede predstave v javnosti zmanjšale njene možnosti.
Deset let starejši David Lappartient je vodja Svetovne kolesarske zveze ter je bil na čelu francoske kandidature za zimske OI 2030. Organiziral je tudi dolgoročno pogodbo Moka s Savdsko Arabijo za organizacijo olimpijskih iger e-športov. Vzpon lokalnega politika v športnem svetu je bil tako dokaj hiter. Zelo dobro organizirane OI lani v Parizu so Francozu morda prinesle dodatne točke. Vprašanje je, ali mu je v manj kot treh letih članstva v Moku uspelo na svojo stran privabiti dovolj privržencev.
Juan Antonio Samaranch mlajši je sin enega najbolj kontroverznih predsednikov Moka, ki je tudi preobrazil olimpijsko gibanje v obliko, kot jo poznamo danes. Jan Antonio Samaranch je vodil Mok od leta 1980 do 2001 in uvedel tudi komercializacijo olimpijskega gibanja. Špančevo dobo so kritizirali zaradi korupcijskih škandalov in njegovega avtokratskega načina vodenja. V 23 letih članstva v Moku se je njegov sin povzpel do položaja podpredsednika in zgradil gosto mrežo poznanstev. Samaranch mlajši obljublja nove vire dohodka in napoveduje, da bo naredil \"olimpijske igre bolj odprte\".
Petinšestdesetletni Japonec Morinari Watanabe je nedavno razburili z drzno idejo. Olimpijske igre namerava gostiti hkrati v petih mestih na petih celinah. To bi omogočilo prikazovanje tekmovanj v živo 24 ur na dan v različnih časovnih pasovih. Tudi drugi predlogi v njegovem volilnem programu so konkretnejši od večine njegovih tekmecev. Vodja Svetovne gimnastične zveze sam nikoli ni bil vrhunski športnik in verjetno nima veliko podpore v Moku za svoje reformne zamisli.
Dvainšestdesetletni Šved Johan Eliasch je član Moka šele nekaj mesecev in njegova kandidatura je verjetno najbolj presenetljiva. Eliasch je z dobaviteljem smuči in teniške opreme Head zaslužil veliko denarja in postal milijarder. Nakopal si je veliko sovražnikov tako zaradi svojih ostrih podnebnih pobud kot tudi kot predsednik Mednarodne smučarske in deskarske zveze. Svoj program je utemeljil na svojih desetletja trajajočih vodstvenih izkušnjah v športu in gospodarstvu.
Princ Feisal al-Hussein je mlajši brat jordanskega kralja Abdullaha II. Enainšestdesetletnik obljublja članom Moka več besede in je tako kot Coe odprt za denarne nagrade na olimpijskih igrah. V krog vodstva Moka je prišel leta 2010 in je tako kot Coventry in Samaranch zdaj del izvršnega odbora, vladnega kroga okrog Bacha. Nekdanji pilot helikopterja se zanaša na svoje vojaške in diplomatske izkušnje, a se obenem doslej v vodilnih vlogah ni veliko pojavljal. (konec)jz/am STA081 2025-01-29/13:12
Četrtkov izredni sestanek Moka bo potekal za zaprtimi vrati. Tako bo verjetno zaenkrat ostalo ugibanje, kakšen vpliv bo imela predstavitev prijaviteljev, ki je omejena na 15 minut. Vprašanja trenutnih 110 članov Moka ne bodo dovoljena, volilna kampanja ima tudi sicer veliko omejitev. A bodo po seji kandidati na voljo za medije, vsak bo imel na voljo po 10 minut.
Po marčevskih volitvah bo Mok še naprej nekaj časa vodil Bach, njegov zadnji mandat bo potekel na olimpijski dan 23. junija letos. Izrazitega kandidata, ki bo nemškega pravnika nasledil na čelu olimpijskega gibanja, tokrat ni. Tudi vodstvo Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) še nima odgovora na vprašanje, kdo bi bil lahko novi predsednik.
Sebastian Coe je predsednik Svetovne atletike in je tako kot Bach olimpijski prvak, a bi med vsemi po napovedih verjetno napravil najmočnejši prelom s politiko nemškega predhodnika. \"Preveč moči je v rokah premalo ljudi,\" je v eni od izjav izpostavil britanski lord. Kot organizator poletnih olimpijskih iger v Londonu 2012 ima dobre povezave po vsem svetu, a tudi veliko nasprotnikov v vrhu Moka. Kot 68-letnik bi trenutno starostno mejo za člane Moka dosegel še pred iztekom prvega mandata. Zato obljublja, da bo ponovno kandidiral po štirih namesto po osmih letih.
Kirsty Coventry je edina ženska v skupini prijavljenih, tudi najmlajša, in naj bi jo Bach videl kot najprimernejšo naslednico. Če bo zmagala 41-letna Coventry, bi bila prva ženska na čelu Moka v zgodovini, kar bi lahko razumeli tudi kot nekakšen prelom v vodenju olimpijske družine in priložnost za posodobitev organizacije. Olimpijska plavalna prvakinja je kot športna ministrica Zimbabveja za nekatere sporna zaradi nekaj političnih afer, v katere se je zapletla. Poleg tega bi lahko pomanjkanje mednarodnih izkušenj in pogosto precej blede predstave v javnosti zmanjšale njene možnosti.
Deset let starejši David Lappartient je vodja Svetovne kolesarske zveze ter je bil na čelu francoske kandidature za zimske OI 2030. Organiziral je tudi dolgoročno pogodbo Moka s Savdsko Arabijo za organizacijo olimpijskih iger e-športov. Vzpon lokalnega politika v športnem svetu je bil tako dokaj hiter. Zelo dobro organizirane OI lani v Parizu so Francozu morda prinesle dodatne točke. Vprašanje je, ali mu je v manj kot treh letih članstva v Moku uspelo na svojo stran privabiti dovolj privržencev.
Juan Antonio Samaranch mlajši je sin enega najbolj kontroverznih predsednikov Moka, ki je tudi preobrazil olimpijsko gibanje v obliko, kot jo poznamo danes. Jan Antonio Samaranch je vodil Mok od leta 1980 do 2001 in uvedel tudi komercializacijo olimpijskega gibanja. Špančevo dobo so kritizirali zaradi korupcijskih škandalov in njegovega avtokratskega načina vodenja. V 23 letih članstva v Moku se je njegov sin povzpel do položaja podpredsednika in zgradil gosto mrežo poznanstev. Samaranch mlajši obljublja nove vire dohodka in napoveduje, da bo naredil \"olimpijske igre bolj odprte\".
Petinšestdesetletni Japonec Morinari Watanabe je nedavno razburili z drzno idejo. Olimpijske igre namerava gostiti hkrati v petih mestih na petih celinah. To bi omogočilo prikazovanje tekmovanj v živo 24 ur na dan v različnih časovnih pasovih. Tudi drugi predlogi v njegovem volilnem programu so konkretnejši od večine njegovih tekmecev. Vodja Svetovne gimnastične zveze sam nikoli ni bil vrhunski športnik in verjetno nima veliko podpore v Moku za svoje reformne zamisli.
Dvainšestdesetletni Šved Johan Eliasch je član Moka šele nekaj mesecev in njegova kandidatura je verjetno najbolj presenetljiva. Eliasch je z dobaviteljem smuči in teniške opreme Head zaslužil veliko denarja in postal milijarder. Nakopal si je veliko sovražnikov tako zaradi svojih ostrih podnebnih pobud kot tudi kot predsednik Mednarodne smučarske in deskarske zveze. Svoj program je utemeljil na svojih desetletja trajajočih vodstvenih izkušnjah v športu in gospodarstvu.
Princ Feisal al-Hussein je mlajši brat jordanskega kralja Abdullaha II. Enainšestdesetletnik obljublja članom Moka več besede in je tako kot Coe odprt za denarne nagrade na olimpijskih igrah. V krog vodstva Moka je prišel leta 2010 in je tako kot Coventry in Samaranch zdaj del izvršnega odbora, vladnega kroga okrog Bacha. Nekdanji pilot helikopterja se zanaša na svoje vojaške in diplomatske izkušnje, a se obenem doslej v vodilnih vlogah ni veliko pojavljal. (konec)jz/am STA081 2025-01-29/13:12