Savič: Za preprečitev oglaševanja v medijih po strankarski liniji ključen sprejem medijskega zakona Ljubljana

Raziskovalec in aktivist Domen Savič je v ponovnem pričanju pred preiskovalno komisijo DZ, ki preiskuje sume nezakonitega financiranja političnih strank, izpostavil, da je za preprečitev spornih oglaševalskih praks ključen sprejem novega zakona o medijih z omejitvami državnega oglaševanja. \"Zdaj na tem področju vlada zelo kvaliteten kaos,\" meni.***
Savič, ki deluje v zasebnem zavodu Državljan D, je bil na sejo vabljen kot raziskovalec na področju oglaševalskih praks državnih institucij in podjetij v državni lasti. Med letoma 2020 in 2022, v času tretje vlade Janeza Janše, je med drugim analiziral oglaševalske kampanje ministrstva za obrambo za novačenje vojakov, ministrstva za zdravje, ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, vladnega urada za komuniciranje (Ukom) o cepljenju in Darsa za elektronske vinjete.
Kot je danes znova pojasnil pred preiskovalno komisijo DZ, uradni dokumenti medijskih zakupov v tem obdobju ne sledijo oglaševalski logiki, v njih pa so se na nepojasnjen, tržno nesmiseln oz. nedorečen način pojavljali mediji v lasti SDS in NSi, ki nimajo relevantnega tržnega deleža.
Zato meni, da je šlo med agencijami oz. med ministrstvi, tudi na podlagi pravilnika, sprejetega v času tedanjega direktorja Ukoma Uroša Urbanije, za dogovor, da se mora del oglaševalskega proračuna namenjati v te medije. Oglaševalska kampanja je bila tako samo izgovor za to, da so tem medijem dali denar, meni.
V nekaterih primerih, na primer upravi za zaščito in reševanje, so se te prakse nadaljevale tudi po volitvah leta 2022, je navedel. Po opozorilu ministrstva za obrambo pa je dobil odgovor, da je uprava delovala v nasprotju s smernicami ministrstva. \"Vsi so se izgovarjali, da ministrstva tukaj niso imela vpliva, očitno in prav pa je, da ministrstva imajo nadzor nad tem, kako se porablja davkoplačevalski denar,\" je dodal.
Pri t. i. uravnoteženju oglaševanja gre po njegovem mnenju za mit desnice, da obstajajo levi in desni mediji. Pomembna ločnica je po njegovem mnenju ta, da so te prakse neposredno povezane s strankami, pri nestrankarskih medijih pa so povezave med politiko in medijskimi lastniki oz. izvajalci veliko manj direktne.
Te državne oglaševalske pogodbe so problematične tudi za to, ker so zelo splošne in se učinka, ki ga je imela oglaševalska kampanja na prebivalstvo, ne da izmeriti. Do mandata prejšnje vlade je obstajal gentlemanski dogovor, do kje lahko sredstva \"zlorabljaš oz. pomagaš medijem\", je dejal. Šlo je za medijske projekte, ki niso povezani s SDS in NSi, se pa v 90 odstotkih preživljajo na trgu in imajo relevanten tržni delež. Z vidika gledanosti, branosti in poslušanosti tako pri oglaševanju v teh medijih \"ni nobenega problema\". \"Če te ne berejo, ne gledajo in ne poslušajo, potem pa je razlog za zakup nekaj drugega,\" je dejal.
S kolegi so v tem obdobju preiskovali oglaševalske prakse v Sloveniji, na Madžarskem in na Poljskem, pri čemer so ugotovili, da so se v Sloveniji davkoplačevalska sredstva zlorabljala manj brutalno. Je pa njihove ugotovitve opazila tudi Evropska komisija in druge evropske instance, kar je pripomoglo k nastanku akta o svobodi medijev.
Za preprečitev tovrstnih praks je po mnenju Saviča poleg sprejetja zakona o medijih potrebna še senzibilizacija državnih organov, ki vi vodila do tega, da bi sporne prakse zaznali na Računskem sodišču in v organih pregona, znotraj javnega sektorja pa bi povzročila etično delovanje in žvižgaštvo.
Zelo pomembna pa je po njegovem mnenju tudi standardizacija poročanja o oglaševanju, ki bi jo zapisali v medijski zakon, omogočila pa bi jasno poročanje državnih organov o medijskih zakupih in oglaševalskih poslih na podlagi utemeljenih tržnih elaboratov.
To bi po njegovem mnenju otežilo mahinacije, kot so bile ugotovljene med letoma 2020 in 2022, četudi jih ne bi čisto preprečilo. (konec)lem/moz STA160 2025-06-11/17:31
×