Romunska predsedniška kandidata Elena Lasconi in Calin Georgescu (biografija)
pripravil Urban Tarman Bukarešta

V drugem krogu predsedniških volitev v Romuniji se bosta v nedeljo soočila nestrankarski skrajno desni Calin Georgescu, ki ni zasedal vidnejših političnih položajev, in vodja zeleno-liberalne reformne stranke Elena Lasconi, nekdanja novinarka in uspešna županja manjšega mesta. Kandidatoma je skupno, da ne prihajata iz vladajočih političnih strank.***
Calin Georgescu
Čeprav velja za politika s skrajno desnimi in kontroverznimi stališči, ki se je na predsedniške volitve podal kot nestrankarski kandidat, Georgescu v romunski politiki ni popolna neznanka.
Diplomiral je na Agronomskem inštitutu Nicolae Balcescu v Bukarešti, nato je med drugim delal kot svetovalec enega od ministrov za okolje in se sredi 90. let kot štipendist britanske vlade v izobraževal v Združenem kraljestvu na področjih okoljske politike in upravljanja nacionalnih parkov. Leta 2007 je na Državni obrambni akademiji v Bukarešti pridobil še diplomo s področja nacionalne varnosti, piše v njegovi biografiji, ki jo je na spletni strani objavila Univerza v Pitestiju.
Leta 2020 ga je njegova nekdanja stranka nacionalistično Zavezništvo za enotnost Romunov (AUR) predlagala za kandidata za premierja. Podporo mu je izrazil tudi vodja stranke AUR George Simion, po tem ko se sam ni uvrstil v drugi krog volitev.
Georgescujev uspeh v prvem krogu predsedniških volitev je zanimiv tudi zato, ker na predvolilnih soočenjih in tiskovnih konferencah ni sodeloval, ampak je kampanjo vodil predvsem neformalno in s pomočjo vplivnežev na družbenem omrežju TikTok, ki ga uporablja skoraj devet milijonov romunskih uporabnikov.
Po zgledu novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa se je zavzemal za mir v Ukrajini z nasprotovanjem vojaški pomoči Ukrajini, ki jo je leta 2022 napadla sosednja Rusija.
62-letni kandidat v javnih nastopih redno širi dezinformacije o različnih temah od pandemije covida-19 do podnebnih sprememb, piše francoska tiskovna agencija AFP. Med pandemijo je denimo promoviral proticepilska sporočila, zagovarjal je tudi kontroverzne osebnosti iz romunske zgodovine, kot je fašistični diktator Ion Antonescu, navaja poročilo, ki ga je Evropski observatorij za digitalne medije (EDMO) objavil po prvem krogu volitev.
Danes se Georgescu - podobno kot Trump - zavzema za protekcionizem. Kot je dejal, se na področju gospodarstva v celoti zgleduje po Trumpu. \"Gre za vizijo - želim, da to napišete - za vizijo miru in vizijo, tako kot je Amerika prva, mora biti prva tudi Romunija,\" je dejal Georgescu za portal Politico.
Elena Lasconi
Županja majhnega mesta Campulung v južnih Karpatih s približno 30.000 prebivalci je nekdanja novinarka, ki bo v primeru izvolitve postala prva predsednica države v romunski zgodovini.
Po diplomi je iz menedžmenta na Univerzi za ekologijo v Devi je več kot dve desetletji delala za zasebno televizijo ProTV kot poročevalka, producentka in dopisnica, navaja portal Romania Insider. Leta 2010 je bila na listi zeleno-liberalne reformne stranke USR izvoljena za županjo Campulunga s 57 odstotki glasov.
Štiri leta pozneje je bila s še višjo podporo znova izvoljena za županjo. Letos je bila izvoljena tudi za predsednico stranke USR, ki jo je popeljala na parlamentarne volitve, na katerih je minulo nedeljo prejela približno 12 odstotkov glasov.
Ob izvolitvi je 52-letna političarka izpostavila potrebo po prenovi stranke in se kritično opredelila do koncentracije moči v uveljavljenih političnih strankah.
V predsedniški kampanji se je Lasconi zavzemala za reforme s poudarkom na pravni državi, gospodarskem in trajnostnem razvoju. Zagovarjala je ukrepe za zmanjšanje birokratskih ovir, izboljšanje javnih storitev in spodbudnejše poslovno okolje.
Kljub dosežkom na lokalni ravni njeno politično kariero spremljajo nekatere polemike, piše portal Romania Insider.
V lanskem intervjuju je pojasnila, da je na referendumu leta 2018 o tem, da bi v romunsko ustavo zapisali definicijo družine kot zveze ženske in moškega, glasovala v podporo spremembi obstoječe dikcije, da zvezo skleneta zakonca. Stališče je bilo v nasprotju s stališčem stranke, ki je referendumu nasprotovala.
Septembra je izrekla kritične pripombe do Romunov v diaspori. Dejala je, da je \"najlažje kupiti vozovnico in oditi drugam\", ter s tem požela kritike izseljencev in več javnih osebnosti, ki so menile, da nima razumevanja za izzive, s katerimi se spoprijemajo izseljenci. Diaspora je v prvem krogu volitev nato občutno večjo podporo namenila Georgecuju.
Glede vojne v Ukrajini zagovarja nadaljnjo podporo napadeni državi. Če bi sama zasedala mesto ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ne bi odstopila zasedenih ozemelj Rusiji, je dejala. (konec)ut/sk STA069 2024-12-06/11:43