Robert Hrgota: Leto 2024 bolj za pozabo, 2025 s sanjskim zaključkom (intervju)
pogovarjala se je Zala Zaletel Planica

Sezona svetovnega pokala v smučarskih skokih se je za slovensko reprezentanco končala sanjsko, a začetek je bil precej drugačen, kar je v svoji oceni izpostavil tudi selektor Robert Hrgota. Zaradi tega bi svojim varovancem za predolimpijsko zimo podelil dve oceni.***
Zaradi slabšega začetka so slovenski skakalci sezono sicer končali brez uvrstitve med prve tri tako v posamični kot ekipni konkurenci skupnega seštevka svetovnega pokala. Anže Lanišek je bil najboljši Slovenec na četrtem mestu.
V drugi polovici sezone pa so varovanci Hrgote nanizali številne uspehe tako na svetovnem prvenstvu v Trondheimu, kjer so osvojili dve zlati in eno srebrno medaljo, kot tudi v svetovnem pokalu. Tega so končali na vrhuncu, na finalu v Planici je Domen Prevc potrdil mali kristalni globus za najboljšega letalca sezone, za češnjo na torti pa je poletel do novega svetovnega rekorda.
Ali ste se po slabem prvem delu sezone že kaj bali za službo, je bilo v ekipi čutiti napetost?
Napetosti je bilo veliko. Gotovo ni lahko, če rezultatov ni, tako da je bilo res težko. Ampak v takih primerih nimaš časa razmišljati, zakaj, kako bo, ali je to v redu ali ni, ampak iščeš rešitve, poskušaš narediti vse, kar se da. Tudi fantje naredijo vse, kar se da, in če je dovolj, super, če pa ni, šele po koncu sezone potegneš črto.
Če so določene stvari več let delovale, pomeni, da nekaj že delaš prav, če vidiš posamezne kakovostne skoke, pomeni, da imamo neko raven skakanja. In potem samo iščeš, kaj bi bil razlog, da se rezultatsko ne poklopi in preko tega iščeš rešitve. Seveda nisi miren, si nervozen, ampak to je del službe, so vzponi in padci, še zmeraj je to šport.
Precej dolgo je trajalo, da ste dočakali preboj, ni pa bilo vse slabo, imeli ste tudi smolo s padci, z diskvalifikacijami, desetinkami točke ...
Bilo je eno z drugim. Že na novoletni turneji smo bili na dveh, treh tekmah v igri za zmagovalni oder, ampak po tistem Oberstdorfu, ko nismo bili v stiku z najboljšimi, se nam je vse podrlo. Po šoku, ko vidiš, da na prvem vrhuncu nisi več zraven, da ti ni uspelo, umiriš žogo. Nato delaš vse kot doslej, še bolj samozavestno in potem se to počasi gradi. Po novem letu je šlo res počasi gor, pri vseh fantih so se te stvari stabilizirale, tako da je bila to lepa šola za naprej.
In potem pride svetovno prvenstvo. Po slabših dosežkih je bilo pritiska na ekipo manj, čeprav ste branili naslove. Vi ste bili v svojih izjavah zelo samozavestni. Ste želeli s tem dvigniti tudi ekipo?
Se strinjam, bilo je manj pritiska, a sam sem bil tudi pred SP prepričan, da sodimo v ožji izbor za vrh. Na vseh tekmah. Tik pred prvenstvom je bil Anže (Lanišek) na stopničkah, Domen (Prevc) je bil na stopničkah, fantje so dvignili raven skokov, Lovro (Kos) se je zbujal, Timi (Zajc) je imel visoko raven.
Želja je bila, da smo na vsaki tekmi v igri za medaljo, kar smo bili. Škoda le na manjši napravi, kjer je bil Anže tudi med glavnimi favoriti vsaj za kolajno, da ne rečem za zmago, pa se ni izšlo. Meni se zdi, da smo bili upravičeno samozavestni.
Od takrat naprej je steklo sanjsko?
Od takrat naprej je šlo tako, kot si želiš, da bi bilo ves čas. Seveda nisi edini, ki želiš imeti take rezultate. Tu se vidi, kako je v našem športu zelo pomembna glava, način razmišljanja.
Najbolj konstantno sezono je imel Anže Lanišek, skupno je svetovni pokal končal na visokem četrtem mestu, na vrhuncu pa se mu ni posrečilo. Si je sam naložil preveč pritiska, je šlo splet okoliščin?
Možno je, da tudi to. Ampak dejstvo je, da se ti mora na SP res veliko stvari poklopiti. Če bi bil start sezone drugačen, bi bil mogoče tudi Anžetov način razmišljanja na SP drugačen, bolj umirjen. To je vse povezano, zato pa je tako pomembno, da prideš na največje tekmovanje v sezoni z dobro popotnico, ne samo z zadnjih tekem, ampak celotne sezone. Eno z drugim.
Sicer pa je bil Anže z najbolj konstantno sezono, praktično z vsakim skokom je pri vrhu, na zadnji tekmi pa je dočakal še tako želeno planiško zmago - sanjsko.
Na drugi strani pa pri Domnu na SP ni bilo nobenega pritiska, bil je zbran nase, stopnjeval iz skoka v skok in takrat, ko je bilo najbolj potrebno, naredil tisto, kar je bilo treba. Dva vrhunska skoka.
Ampak kaj je pri Domnu Prevcu, da bi naredil ta klik že prej v sezoni?
Seveda si to želi tudi sam. Morda je začel letos delati zrelostni izpit. Nima več brata (Peter Prevc, op. STA), ki bi mu v ekipi stal ob strani, ampak zdaj je sam in je ugotovil, da ga gleda tudi mlajša sestra Nika, da je njen vzornik. Morda je tudi to razlog, da mora biti vzor svoji mlajši sestri in ko je ona osvojila zlato, je rekel, da če je vzornik, mora biti potem tudi on zlat.
Timi Zajc je že lani rekel da je sezona zdaj izgubljena, tudi letošnja je podobna. Kaj se z njim dogaja zadnji dve sezoni
Tudi on si je bil zelo blizu s Petrom (Prevc), ki ga ni več, poleg tega je tudi menjal opremo. Letos je imel na začetku sezone visoko raven skokov, ko drugim ni šlo, je bil med najboljšimi, ampak nekako se je vse skupaj nabiralo, ni se mu izšlo in potem pride do frustracij. Vseeno se mi zdi, da je imel letos precej drugačen pogled, je bolj zrelostno razmišljal, zaveda se, kje so te rezerve, in na tem lahko gradi.
Medtem je imel Lovro Kos zelo povprečno sezono z nekaj izjemnimi dosežki.
Imel je tudi nekaj zdravstvenih težav, ampak to ni bil vzrok, da mu rezultatsko ni šlo. Za sam vrh se ti mora res veliko stvari poklopiti. Ta sezona je tudi zanj dobra šola. Je pa pozitivno zelo velik preskok naredil pred SP, zelo spremenil način skakanja in redkokdo zna to narediti. Njemu je to uspelo, to ga res krasi in želim, da v bistvu tak način dela ohranja za naslednje leto. To je res dobra sposobnost, da lahko v takem kratkem času naredi spremembo in ne prehiteva dogodkov.
Ali je v ekipi težje po slovesu Petra Prevca?
Ne, je pa drugače. Tudi v strokovnem štabu smo zamenjali ljudi, Peter je končal kariero, veliko novih stvari se je zgodilo, sprememb. Potreben je čas, da se stvari utečejo. Morda je tudi to eden od razlogov, zakaj smo bili v startu tako daleč od vrha. Bolj, ko se je sezona nadaljevala, bolj smo si bili domači, bolj smo se znali ujeti. Zdaj imamo glede tega dobre temelje in menim, da nam bo lažje startati v olimpijsko zimo.
Se bodo v novi sezoni ekipi priključili tudi kakšni mladi?
Želim si jih čim več, ampak prostora imamo samo za pet oziroma šest. V ožjem izboru so vsaj ti štirje, ki so v Planici tekmovali v nacionalnem paketu (Žak Mogel, Rok Masle, Rok Oblak in Žiga Jančar, op. STA). Gotovo se jim lahko še kdo približa, na primer Maksim Bartolj je že bil blizu. Tako bi imeli deset ali 12 fantov, to je pa že lepa številka. Je pa res, da ne smeš imeti menjave samo za število, ampak da imaš kakovost.
Olimpijski Predazzo dobro poznate, skakalnice še gradijo, kaj pričakujete?
Vse je bilo na novo narejeno, tako da skakalnic tam še nihče ne pozna. Zdaj čakamo, kdaj bosta urejeni. Sicer pa si ne znam predstavljati, kakšna bo olimpijska vas, vse bo drugače. Center je zelo lep, to so vendar Dolomiti. Če bodo znali Italijani to še lepo speljati v čar olimpijskih iger, zna biti res čarobno.
Ampak seveda, tja gremo pobrat kolajne (smeh). Ali pa bomo tako zanič na začetku sezone, da bomo na igre prišli povsem neobremenjeni in potem pobrali vse.
V skokih se pri opremi, dresih, ves čas išče izboljšave, lovi meje. Norvežani so jo skupili pri prestopanju meja, zdaj je veliko nekdanjih skakalcev priznalo, da so v času kariere to počeli. Kako vi vidite to afero s prirejanjem dresov?
Res je, ves čas se išče izboljšave. Nihče se ne ustavi in reče: to je to. Zdaj bomo pa s takšnim materialom skakali tri leta.
Nonstop iščeš izboljšave, Norvežani pa so šli korak predaleč. Zdi se mi, da je bilo res že neokusno, ampak po moje v tej evforiji, v tej želji - prišlo je domače SP, sezona je bila slaba, iskali so sponzorje, potrebovali so rezultat - nekako hitro izgubiš občutek, do kje je meja. Mogoče jim je to ušlo, ampak ni pa zdaj tu kriva celotna država, celotna reprezentanca. Tu moramo biti zelo, zelo pametni, kako to rešiti.
To se rešuje na ravni mednarodne zveze, ne smemo se slepiti, prihaja olimpijska sezona. Kakšnih velikih sprememb ne pričakujem, treba pa je postaviti nove temelje in bolj jasna pravila. Jaz bi poenostavil zadevo, potrebujemo pa več ljudi pri kontroli. Oprema je šla naprej, zelo naprej, kontrola je pa že 20, 25 let ista. Treba se je prilagoditi.
Če je interes obdržati naš šport, je treba v to tudi nekaj vložiti. (konec)zza/gj STA049 2025-03-31/10:00