Revizorji EU pred razpravo o prihodnjem proračunu opozorili na slabosti sklada za okrevanje Luxembourg

Evropsko računsko sodišče je danes v luči razprav o prihodnjem večletnem finančnem okviru EU (MFF) izpostavilo številne pomanjkljivosti mehanizma EU za okrevanje po pandemiji covida-19 na področjih smotrnosti, odgovornosti in preglednosti. Revizorja iz Slovenije in Hrvaške sta pozvala k uporabi pridobljenih spoznanj pri pripravi MFF 2028-2034.***
Mehanizem za okrevanje in odpornost (RRF) je EU vzpostavila leta 2021 kot instrument za pomoč državam članicam pri okrevanju po pandemiji in krepitvi odpornosti gospodarstev. Članice sredstva iz mehanizma prejmejo, če izpolnijo cilje in mejnike, določene v nacionalnih načrtih.
Evropsko računsko sodišče v danes objavljenem pregledu, v katerem so združene ugotovitve iz 16 pred tem objavljenih poročil o RRF, ugotavlja, da je imel mehanizem pomembno vlogo EU pri okrevanju po pandemiji.
Vendar pa obenem opozarja na njegove številne pomanjkljivosti. Med drugim revizorji menijo, da RRF v nasprotju z navedbami Evropske komisije sploh ni mehanizem, ki temelji na smotrnosti. Smotrnost je merilo za to, kako dobro je s strani unije financirani ukrep dosegel cilje in zagotovil najboljšo stroškovno učinkovitost.
\"Po našem mnenju se RRF osredotoča na napredek pri implementaciji namesto na smotrnost. Obenem to, da financiranje ni povezano s stroški, še ne pomeni, da gre za mehanizem, ki temelji na smotrnosti,\" je ob predstavitvi poročila povedala hrvaška članica sodišča Ivana Maletić.
Poudarila je, da so podatki o rezultatih mehanizma skopi, podatkov o dejanskih stroških pa komisija sploh ne zbira. \"Zato ni jasno, kaj državljani dobijo za svoj denar,\" je povedala Maletić.
Do težav pa po njenih besedah prihaja tudi pri samem izvajanju mehanizma. Na to med drugim kaže primerjava med predloženimi zahtevki za plačilo in okvirnimi časovnicami, ki so si jih zadale članice.
Eden največjih razkorakov je pri Sloveniji, ki je do konca lanskega leta predložila pet zahtevkov za plačilo, kar je pol manj od predvidenih, je razvidno iz poročila računskega sodišča. Tako je zaprosila za 44 odstotkov manj sredstev, kot je načrtovala.
Kot je še dejala hrvaška članica Evropskega računskega sodišča, bodo morale članice do roka avgusta prihodnje leto izpolniti še 72 odstotkov oziroma več kot 5000 ciljev in mejnikov. To pomeni, da bodo morale v manj kot dveh letih izvesti še več kot 2400 naložbenih projektov in reform, je dodala. Na voljo jim je še 58 odstotkov od skupno 650 milijard evrov.
Po mnenju revizorke obstaja veliko tveganje, da bodo članice prejele denar, medtem ko projektov in reform ne bodo izpeljale do konca.
Revizorji opozarjajo še, da zaščitni ukrepi mehanizma za okrevanje in odpornost kljub nedavnim izboljšavam še vedno niso dovolj zanesljivi. Poleg tega Evropska komisija v primeru kršitve pravil o javnem naročanju ne more izterjati izplačanih sredstev, razen v primerih resnih nepravilnosti.
Slovenski član sodišča Jorg Kristijan Petrovič, ki je skupaj z Maletić pripravil pregled, je opozoril še na odplačevanje dolga, povezanega z mehanizmom. To bo spričo naraščajočih obresti predstavljalo velik pritisk na prihodnje proračune, je dejal.
Meni, da mora EU v prihodnje v primeru zadolževanja načrt odplačevanja pripraviti vnaprej.
\"Naše sporočilo je kristalno jasno. Vsak prihodnji proračun, ki bi temeljil na smotrnosti, mora biti v večji meri vezan na rezultate in imeti bolj jasna pravila,\" je spoznanja o mehanizmu za okrevanje, ki jih je treba uporabiti pri pripravi prihodnjega dolgoročnega proračuna EU, povzel Petrovič.
Evropsko računsko sodišče je pregled pripravilo ob začetku razprav o prihodnjem MFF, ki bi se lahko v določenem delu zgledoval tudi po mehanizmu za okrevanje. Danes je o svojih prioritetah za prihodnji finančni okvir razpravljal Evropski parlament, medtem ko naj bi komisija predlog predstavila julija. (konec)blm/mlu STA167 2025-05-06/17:15
×