Remy Desrosiers za STA: Pri varovanju sorodnih pravic še možnosti za izboljšavo (intervju)
pogovarjala se je Ksenija Brišar Ljubljana

V Ljubljani je sredi meseca potekalo letno srečanje kolektivne organizacije SCAPR, ki uveljavlja avtorske pravice izvajalcev. Direktor organizacije s sedežem v Bruslju Remy Desrosiers je za STA pojasnil, s kakšnimi izzivi se srečujejo in kaj bi še lahko storili za zaščito sorodnih pravic, s katerimi upravljajo. Iz Slovenije sta članici Aipa in IPF.***
Kateri so največji izzivi, s katerimi se srečuje vaša organizacija?
Težko je reči, da se srečujemo le z enim velikim izzivom, prej s kombinacijo različnih izzivov. Mi upravljamo s sorodnimi pravicami, imamo več kot 60 članic, na srečanju smo pozdravili tudi pet novih iz različnih predelov sveta - Južne Amerike, Afrike in Evrope. Skupaj torej zbiramo nadomestila za pravice izvajalcev, kot so igralci, glasbeniki, pevci ipd. Ker pa so bile sorodne pravice prepoznane kasneje kot avtorska pravica, niso še dovolj dobro uveljavljene v primerjavi z avtorsko pravico. Ne bi rekel, da je to izziv, ampak prej realnost, saj imamo še vedno precej možnosti za izboljšavo pri varovanju pravic izvajalcev po svetu.
So pa te pravice v različnih predelih urejen različno, kako se soočate s tem?
V Evropi oziroma EU imamo dokaj standardizirane direktive o varovanju avtorskih pravic, ki so implementirane lokalno, kar pomeni, da se lahko od države do države razlikujejo, vendar je še vedno bolj ali manj podobno. Povsem drugače je, ko govorimo o državah zunaj Evrope. A če se vrnem k vprašanju: srečujemo se z dvema večjima izzivoma. Prvi je sprememba pri rabi glasbe in avdiovizualnih del zaradi pretočnih platform in videov na zahtevo, saj največji vir nadomestil za izvajalce prihaja od javnega predvajanja, recimo v trgovinah, restavracijah, hotelih, za kar morajo plačati licenco ali nadomestilo. Drugi glavni vir nadomestil so predvajanja na radiih in televizijah. Ker pa se zdaj soočamo s spremembami pri uporabi, ko vedno več ljudi posluša ali gleda dela na telefonu in platformah, to zahteva tudi spremembe v lokalnih zakonodajah, da bi tudi ta vrsta rabe omogočila plačila izvajalcem.
Drugi večji izziv je umetna inteligenca, ki je seveda grožnja, a je hkrati realnost. Umetni inteligenci ne nasprotujemo, saj je pomembna pri delovanju kolektivnih organizacij. Tudi SCAPR pri svojem informacijskem sistemu oziroma bazah podatkov, podobno kot druge organizacije in podjetja, potrebuje tovrstno tehnologijo, da lahko z njimi upravlja. Imamo dve bazi podatkov, v eni je več kot milijon izvajalcev na mednarodni ravni, v drugi pa imamo na milijone AV del in nekatere posnetke. Umetna inteligenca je tukaj koristna, da se podatki ne podvajajo. Problematično pa je, kadar nastane platforma z umetno inteligenco na podlagi vsebine, ki so jo ustvarili izvajalci, in sicer brez njihovega soglasja, brez tega, da se jim pripišejo zasluge in brez vsakršnega nadomestila.
Verjetno govorite o t.i. generativni umetni inteligenci?
Točno tako. Zmožnost teh novih orodij umetne inteligence je, da generirajo ali glasbo ali videe, tega se morajo sicer naučiti, a pri učenju uporabljajo avtorska dela, ki so zaščitena.
Kaj lahko storite pri tem?
Težko se je boriti proti temu in verjetno se tudi vsi strinjamo, da to niti ni najboljši način, ampak da raje najdemo možnost, da se izvajalce spoštuje in zaščiti, da se jim omogoči, da soglašajo s tem in da dobijo nadomestilo. Ker obstaja tveganje, da bo umetna inteligenca nadomestila vse več izvajalcev.
Kako pa je takšni umetni inteligenci mogoče slediti, saj se zdi, da je na nek način izmuzljiva?
Zelo težko je temu slediti in tudi zakonodaja vedno zamuja oziroma ostaja korak zadaj. Vseeno poskušamo z vsemi mednarodnimi organizacijami dvigniti zavedanje ne le izvajalcem, ampak tudi občinstvu, da bi razumelo situacijo. Pa tudi zakonodajalcem, da bi zaščitili izvajalce. Ena glavnih evropskih pretočnih platform Deezer je nedavno sporočila, da je skoraj 20 odstotkov vseh novih pesmi, ki se naložijo na platformo, v celoti narejenih z umetno inteligenco.
V katero smer potem razmišljate, da bi zaščitili izvajalce v tej novi realnosti?
Najprej bi radi jasno ločili, kdaj gre za človeško ustvarjalnost in kdaj za ustvarjalnost umetne inteligence ter da si le prva zasluži zaščito avtorske in sorodnih pravic. Pri vsebinah generativne umetne inteligence pa si želimo pravičnega nadomestila. Pri tem ne bi rad govoril v imenu vseh članic SCAPR, a na splošno gledano bi lahko razmišljali v smeri podobnih nadomestil, kot so določene pri t.i. privatnem reproduciranju, kjer manjše nadomestilo prispevajo proizvajalci in/ali uvozniki tovrstnih naprav. Boriti se moramo, da bodo izvajalci zaščiteni in da bodo za svoja dela pravično plačani. (konec)kb/mlj STA057 2025-05-25/11:25