Referendumska kampanja po mnenju komentatork razkrila tudi težnje ukinjanja nagrajevanja izjemnih umetnikov (tema)
pripravila Ksenija Brišar Ljubljana

Kampanja pred nedeljskim referendumom o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti je postregla z več manipulacijami, opozarjata komentatorka Dnevnika Tanja Lesničar Pučko in urednica kulture na Večeru Petra Vidali. Na zakon sicer gledata različno, opozarjata pa na težnje ukinjanja nagrajevanja izjemnih umetnikov.***
Lesničar Pučko: Novi zakon je nujen in ustrezen, kriteriji jasni
Razprave v kampanji pred nedeljskim referendumom o novem zakonu, ki ureja pravico do dodatka k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti ter določa pogoje za njegovo priznanje, so odprle nekaj vprašanj, med drugim, ali je seznam nagrad, ki se vštevajo v presojo o dodatku, primeren.
Lesničar Pučko ocenjuje, da zakon ni le ustrezen, temveč nujen, saj prinaša jasne kriterije, daje večjo moč stroki in zmanjšuje vmešavanje politike v strokovne presoje. \"O umetnosti ima svoje mnenje vsak človek, pri presoji pa morajo imeti besedo strokovnjaki, tako kot na drugih področjih,\" je prepričana.
Prepričana je tudi, da ima Slovenija \"ustrezen kritiški korpus\", tako strokovni kot ljubiteljski, da prepozna kakovostno umetnost. \"Demagoška trditev o \'nerazumljivi umetnosti\' in o tem, da se o vsem presoja v Ljubljani, nima realne podlage. Tudi v drugih mestih in v majhnih krajih ljudje z odlično presojo prepoznavajo in cenijo kakovostna umetniška dela, tako starejša kot sodobna. Ščuvanje ljudi zoper umetnike pa je zavržno dejanje,\" je izpostavila za STA.
Na vprašanje, ali bi pri seznamu nagrad morali upoštevati tudi mednarodne nagrade, ki jih v zadnjih letih v tujini prejemajo tudi slovenski umetniki, pa odgovarja negativno. To se ji ne zdi smiselno, ker bi težko ocenili težo posameznih nagrad in ker so denimo književnost in uprizoritvene umetnosti vezane na jezik, kar je ovira za prodor v tujino. Kot je poudarila, je navzočnost slovenskih umetnikov v tujini odvisna predvsem od finančnih in drugih okoliščin.
Vidali: Zakona ni težko kritizirati
Vidali po drugi strani meni, da novega zakona ni težko kritizirati. Sporen se ji zdi seznam nagrad, ki so v kombinaciji z nagradami Prešernovega sklada referenca za pridobitev dodatka. \"Mešajo se nagrade za eno umetniško delo in nagrade za življenjsko delo za posamezna področja, pa tudi selekcija nagrad za eno izstopajoče delo se ne zdi premišljena,\" je ocenila.
Na Večeru so sicer po njenih besedah veseli, da je med referenčnimi nagradami tudi njihova nagrada za otroško in mladinsko literaturo večernica. Sprašuje pa se, zakaj med njimi ni pesniške Jenkove nagrade. Nasprotno od novinarke Dnevnika tudi meni, da bi mednarodne nagrade morale šteti, čeprav bi se z njihovo vključitvijo povečale selekcijske težave.
\"Poskus definicije izjemnih umetniških dosežkov z novim zakonom torej ni najboljše uspel, si pa ne znam predstavljati zakona, ki bi to brezhibno opravil. Vseeno ne mislim, da bi morali zato pustiti nedotaknjen stari zakon, ki izrednih dosežkov sploh ni opredeljeval, odločitve pa so bile odvisne od vsakokratne ministrice ali ministra. Manko umetniških kriterijev je odličen teren za politizacijo,\" je ocenila za STA.
Lesničar Pučko: Umetnost ne leva ne desna, se je pa vsaka politika boji
V tej referendumski kampanji se je umetnost izkazala kot \"žrtev prostaške zlorabe peščice tistih, ki o njej vedo najmanj,\" je prepričana Lesničar Pučko. Zgodovina namreč kaže, da so jo politični odločevalci od nastanka države leta 1991 potiskali na rob, \"na trg\", podcenjevali njen pomen, kulturne ustanove pa marsikje spravili skorajda zgolj na obratovalne stroške, pa naj je šlo za velike zavode ali male producente, društva.
\"Zato je danes stanje kulturne infrastrukture ponekod izredno slabo, financiranje produkcije pa ravno tako. Ravno zato, ker so umetniki ves čas delovali v tako slabih razmerah, se danes sploh pogovarjamo o tem, ali si Prešernova nagrajenka zasluži kaj več kot minimalno pokojnino,\" je prepričana komentatorka.
Na vprašanje, ali bi na primeru tega referenduma lahko govorili o politizaciji umetnosti, pa odgovarja, da se vsaka politika tako ali drugače ukvarja z umetnostjo. \"In vsaka se je boji, saj ji nastavlja ogledalo, ko tako ali drugače govori o posamezniku, o stanju v družbi in o zlorabi moči. V umetnosti ni leve ali desne, je dobra ali slaba umetnost. In dobra je vedno tudi etična,\" izpostavlja.
Kot \"eklatantno politično demagogijo, manipulacijo in zlorabo\" označuje tudi predlog predlagateljev referenduma SDS, da bi se razveljavilo še obstoječi zakon o dodatku k pokojninam umetnikov iz leta 1974. To bi po njenem mnenju lahko imelo resne posledice za umetnike, saj bi izginil še edini pravni temelj, na podlagi katerega jim je sploh mogoče dodeliti dodatek k pokojnini.
\"Če nihče ne problematizira izrednih pokojnin športnikov, vrhunskim umetnikom pa bi ukinili še ta, že tako kilav zakon, ki jim lahko zagotovi vsaj dostojno starost, potem smo pač invalidna demokracija, v kateri se z ljudmi grobo manipulira in se jih nekaznovano hujska k sovraštvu,\" je še izpostavila Lesničar Pučko.
Vidali: Konsenz o izjemnih dosežkih verjetno že obstaja, referendum lahko prvi korak k ukinitvi dodatkov
Kot je ocenila Vidali, se v tej referendumski kampanji ni dogajala samo politizacija umetnosti, ampak je šlo še nižje, saj se je pri zbiranju podpisov za referendum operiralo z zavržno umetnostjo in parazitstvom (vseh) umetnikov. \"Zakon zadeva morda sto ljudi, posledice referendumske kampanje za položaj umetnosti in umetnikov pa so veliko večje. Marsikdo napačno razume, da je glas proti na tem referendumu glas za ukinitev dodatka za izstopajoče umetnike sploh. Precej verjetno pa je to res prvi korak k temu cilju,\" je prepričana.
Na Večeru so tudi izračunali, koliko hipotetičnih novih upravičencev do dodatka prinese kriterij nagrade Prešernovega sklada v kombinaciji z eno od drugih nagrad s seznama. Če nasprotniki zakona trdijo, da bodo umetniki zdaj lahko dobili pokojnino že za enkraten umetniški dosežek, so prejemniki večernice dokaz, da temu ni tako.
Med 28 dobitniki večernice je pet dobitnikov nagrade Prešernovega sklada, večina med njimi pa ima še druge nagrade, kar kaže, da bodo prej ali slej verjetno postali tudi kandidati za Prešernovo nagrado za življenjsko delo, če je niso že dobili. \"Torej smo po kriterijih, ki jih vzpostavlja novi zakon, vendarle prišli do umetnikov, o izjemnih dosežkih katerih najbrž že obstaja konsenz,\" je dodala Vidali.
Opolnoči nastopi volilni molk
Referendumsko glasovanje bo v nedeljo, ko bodo volivci odgovarjali na vprašanje: \"Ali ste za to, da se uveljavi zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki ga je sprejel DZ na seji dne 30. 1. 2025?\" Referendum je s podpisi volivcev zahtevala SDS, zakon pa je pripravila vlada. Referendumska kampanja, v katero je vstopilo 12 organizatorjev, se zaključuje danes ob polnoči, ko bo nastopil volilni molk, ki bo veljal vse do zaprtja volišč v nedeljo ob 19. uri. Vsakršno prepričevanje volivcev bo v tem času prepovedano.
Na predčasnem glasovanju, ki je potekalo od torka do četrtka, je glas oddalo 23.102 volivcev oz. 1,36 odstotka vseh volilnih upravičencev.
Organizatorji sicer v kampanjo večinoma niso vložili veliko sredstev, še najbolj aktivni so bili na družbenih omrežjih. Z nekaj več dogajanja je postregel zadnji teden kampanje, ko se je zvrstilo več medijskih objav in soočenj.
Predlagatelji referenduma so zagovornike zakona razburili med drugim z objavo izjav nekaterih vidnih posameznikov, ki soglasja k objavi na referendumskem letaku niso podali. Na drugi strani pa sta kritike poželi vladni stranki Gibanje Svoboda in Levica s pozivom k bojkotu referenduma. Posledično sta bili ti stranki kritični do objave ameriškega veleposlaništva, ki je poudarjala pomen pravice oddaje glasu, saj so ocenili, da gre za vmešavanje v notranje zadeve Slovenije. Na veleposlaništvu niso niti potrdili niti zanikali, da bi bila objava povezana z referendumom. (konec)kb/moz STA111 2025-05-09/13:33