Poletje v Bohinju
Vasovalce odgnal dež
Rast BDP v ZDA v drugem četrtletju po prvi oceni triodstotna (dopolnjeno) -> z dodatnimi informacijami od 5. odstavka Washington
30.07.2025, 17:06
Bruto domači proizvod (BDP) ZDA se je v drugem četrtletju po danes objavljeni prvi oceni na letno prilagojeni ravni okrepil za tri odstotke. To je 0,5 odstotne točke več od povprečne napovedi analitikov in obrat glede na prvo četrtletje, ko je BDP utrpel 0,5-odstotni padec. Predsednik Donald Trump je ob tem znova pozval k znižanju obrestnih mer.***
Kot so ob objavi podatkov po poročanju francoske tiskovne agencije AFP danes pojasnili na ministrstvu za trgovino, je povečanje BDP predvsem posledica zmanjšanega uvoza, poznala se je tudi okrepljena zasebna poraba.
Trump je ameriško centralno banko Federal Reserve (Fed) ob tem znova pozval k znižanju ključne obrestne mere, za kar si prizadeva že nekaj časa. \"\'Prepozni\' mora zdaj znižati obrestno mero,\" je zapisal na družbenem omrežju Truth Social. Dodal je, da je rast v drugem četrtletju bistveno višja od pričakovanj analitikov.
Trump z besedo \"prepozni\" misli na predsednika Feda Jeroma Powlla. Fedov odbor za odprti trg prav danes zaključuje dvodnevno zasedanje, na katerem pa po mnenju večine analitikov ključne obrestne mere ne bo spreminjal.
Poročilo ministrstva za trgovino je dejansko precej boljše od pričakovanj analitikov Wall Streeta, ki so napovedovali največ 2,3-odstotno rast, poroča poslovna televizija CNBC. Ministrstvo bo sicer oceno rasti za drugo četrtletje še dvakrat prilagodilo.
Za hitrejšo rast od pričakovane je poleg ameriških potrošnikov zaslužna predvsem Trumpova carinska politika. Podjetja so v prvem četrtletju, ko je šele rožljal s carinami, krepko povečala uvoz, v drugem, ko so carine začele veljati, pa je uvoz padel.
V prvem četrtletju je tako uvoz poskočil za 37,9 odstotka, v drugem pa je padel za 30,3 odstotka. Za 1,8 odstotka je v drugem trimesečju nazadoval tudi izvoz.
Ameriški potrošniki, ki so v prvem četrtletju svojo porabo na medletni primerjavi povečali le za 0,5 odstotka, so jo v drugem za 1,4 odstotka, ker se grožnje o povišanju inflacije zaradi carin še niso uresničile.
Inflacija, vezana na potrošniško porabo (PCE), je bila v prvem četrtletju 3,7-odstotna, v drugem pa le še 2,1-odstotna. Inflacija brez upoštevanja cen energije in hrane, ki jo Fed najbolj upošteva pri svoji denarni politiki, pa je bila v prvem četrtletju 3,5-odstotna, v drugem pa 2,5-odstotna. Cilj Feda je 2,0-odstotna inflacija.
Javna poraba na zvezni ravni je v prvem četrtletju padla za 4,6 odstotka, v drugem pa še za 3,7 odstotka, kar so skoraj nadomestile zvezne države in lokalne skupnosti, ki so svojo porabo glede na drugo lansko četrtletje povečale za tri odstotke. (konec)rp/mlu/jes/jes STA144 2025-07-30/17:05
Kot so ob objavi podatkov po poročanju francoske tiskovne agencije AFP danes pojasnili na ministrstvu za trgovino, je povečanje BDP predvsem posledica zmanjšanega uvoza, poznala se je tudi okrepljena zasebna poraba.
Trump je ameriško centralno banko Federal Reserve (Fed) ob tem znova pozval k znižanju ključne obrestne mere, za kar si prizadeva že nekaj časa. \"\'Prepozni\' mora zdaj znižati obrestno mero,\" je zapisal na družbenem omrežju Truth Social. Dodal je, da je rast v drugem četrtletju bistveno višja od pričakovanj analitikov.
Trump z besedo \"prepozni\" misli na predsednika Feda Jeroma Powlla. Fedov odbor za odprti trg prav danes zaključuje dvodnevno zasedanje, na katerem pa po mnenju večine analitikov ključne obrestne mere ne bo spreminjal.
Poročilo ministrstva za trgovino je dejansko precej boljše od pričakovanj analitikov Wall Streeta, ki so napovedovali največ 2,3-odstotno rast, poroča poslovna televizija CNBC. Ministrstvo bo sicer oceno rasti za drugo četrtletje še dvakrat prilagodilo.
Za hitrejšo rast od pričakovane je poleg ameriških potrošnikov zaslužna predvsem Trumpova carinska politika. Podjetja so v prvem četrtletju, ko je šele rožljal s carinami, krepko povečala uvoz, v drugem, ko so carine začele veljati, pa je uvoz padel.
V prvem četrtletju je tako uvoz poskočil za 37,9 odstotka, v drugem pa je padel za 30,3 odstotka. Za 1,8 odstotka je v drugem trimesečju nazadoval tudi izvoz.
Ameriški potrošniki, ki so v prvem četrtletju svojo porabo na medletni primerjavi povečali le za 0,5 odstotka, so jo v drugem za 1,4 odstotka, ker se grožnje o povišanju inflacije zaradi carin še niso uresničile.
Inflacija, vezana na potrošniško porabo (PCE), je bila v prvem četrtletju 3,7-odstotna, v drugem pa le še 2,1-odstotna. Inflacija brez upoštevanja cen energije in hrane, ki jo Fed najbolj upošteva pri svoji denarni politiki, pa je bila v prvem četrtletju 3,5-odstotna, v drugem pa 2,5-odstotna. Cilj Feda je 2,0-odstotna inflacija.
Javna poraba na zvezni ravni je v prvem četrtletju padla za 4,6 odstotka, v drugem pa še za 3,7 odstotka, kar so skoraj nadomestile zvezne države in lokalne skupnosti, ki so svojo porabo glede na drugo lansko četrtletje povečale za tri odstotke. (konec)rp/mlu/jes/jes STA144 2025-07-30/17:05