Janez Janša
Janšo bodo dodatno zaslišali
Neto proizvodnja električne energije v Sloveniji je aprila znašala 1272 gigavatnih ur (GWh), kar je 11 odstotkov manj kot marca in 44 odstotkov več kot aprila lani. Medletno se je povečala v sončnih in vetrnih elektrarnah, je danes objavil državni statistični urad.***
V hidroelektrarnah je bila proizvodnja električne energije aprila na letni ravni manjša za 18 odstotkov, v termoelektrarnah je bila manjša za 20 odstotkov, v sončnih in vetrnih elektrarnah pa se je povečala za 19 odstotkov. Jedrska elektrarna je imela aprila lani redni remont in ni obratovala, so pojasnili na statističnem uradu.
Manjši proizvodnji električne energije v termoelektrarnah je sledil tudi upad porabe goriv. Skupna poraba goriv je bila tako za devet odstotkov manjša kot pred enim letom.
Slovenija je aprila uvozila 706 GWh, izvozila pa 915 GWh električne energije. Na letni ravni se je uvoz zmanjšal za 23 odstotkov, izvoz pa povečal za 25 odstotkov.
Gospodinjstva so aprila porabila 250 GWh električne energije ali za 18 odstotkov manj kot mesec prej, poslovni subjekti pa 575 GWh ali za tri odstotke manj, pri čemer je poraba na področju dejavnosti izobraževanje znašala 14 GWh. Ljubljana je bila edina občina, v kateri je to področje dejavnosti porabilo več kot desetino električne energije, in sicer je njegova poraba po podatkih statistikov znašala 28 odstotkov.
Aprila so statistiki zaznali zmanjšanje oskrbe z rjavim premogom in lignitom za 50 odstotkov, zemeljskim plinom za 28 odstotkov, koksom za sedem odstotkov, črnim premogom in antracitom za tri odstotke ter utekočinjenim naftnim plinom za 17 odstotkov.
Zabeležili so povečanje oskrbe z drugimi naftnimi proizvodi za 173 odstotkov, petrolejskim gorivom za reaktivne motorje za 82 odstotkov, motornim bencinom za 57 odstotkov, dizelskim gorivom za 11 odstotkov in ekstra lahkim kurilnim oljem za devet odstotkov.
V primerjavi z lanskim aprilom so porasle količine oskrbe s petrolejskim gorivom za reaktivne motorje za 64 odstotkov, motornim bencinom za 38 odstotkov, ekstra lahkim kurilnim oljem za 29 odstotkov, utekočinjenim naftnim plinom za 14 odstotkov, črnim premogom in antracitom za 14 odstotkov ter koksom za osem odstotkov, so še zapisali na statističnem uradu. (konec)zc/mlu STA058 2025-05-26/10:43
V hidroelektrarnah je bila proizvodnja električne energije aprila na letni ravni manjša za 18 odstotkov, v termoelektrarnah je bila manjša za 20 odstotkov, v sončnih in vetrnih elektrarnah pa se je povečala za 19 odstotkov. Jedrska elektrarna je imela aprila lani redni remont in ni obratovala, so pojasnili na statističnem uradu.
Manjši proizvodnji električne energije v termoelektrarnah je sledil tudi upad porabe goriv. Skupna poraba goriv je bila tako za devet odstotkov manjša kot pred enim letom.
Slovenija je aprila uvozila 706 GWh, izvozila pa 915 GWh električne energije. Na letni ravni se je uvoz zmanjšal za 23 odstotkov, izvoz pa povečal za 25 odstotkov.
Gospodinjstva so aprila porabila 250 GWh električne energije ali za 18 odstotkov manj kot mesec prej, poslovni subjekti pa 575 GWh ali za tri odstotke manj, pri čemer je poraba na področju dejavnosti izobraževanje znašala 14 GWh. Ljubljana je bila edina občina, v kateri je to področje dejavnosti porabilo več kot desetino električne energije, in sicer je njegova poraba po podatkih statistikov znašala 28 odstotkov.
Aprila so statistiki zaznali zmanjšanje oskrbe z rjavim premogom in lignitom za 50 odstotkov, zemeljskim plinom za 28 odstotkov, koksom za sedem odstotkov, črnim premogom in antracitom za tri odstotke ter utekočinjenim naftnim plinom za 17 odstotkov.
Zabeležili so povečanje oskrbe z drugimi naftnimi proizvodi za 173 odstotkov, petrolejskim gorivom za reaktivne motorje za 82 odstotkov, motornim bencinom za 57 odstotkov, dizelskim gorivom za 11 odstotkov in ekstra lahkim kurilnim oljem za devet odstotkov.
V primerjavi z lanskim aprilom so porasle količine oskrbe s petrolejskim gorivom za reaktivne motorje za 64 odstotkov, motornim bencinom za 38 odstotkov, ekstra lahkim kurilnim oljem za 29 odstotkov, utekočinjenim naftnim plinom za 14 odstotkov, črnim premogom in antracitom za 14 odstotkov ter koksom za osem odstotkov, so še zapisali na statističnem uradu. (konec)zc/mlu STA058 2025-05-26/10:43