Gozdna cesta
Na obnovljeni cesti poleti brez avtomobilov
Pri Cankarjevi založbi Pahor in Ahačič ter zgodba o Sisi in Zgodovina moderne Palestine Ljubljana
08.10.2025, 13:54
Cankarjeva založba, ki letos praznuje 80-letnico, je ponatisnila literarni prvenec Borisa Pahorja Moj tržaški naslov, ob tem pa je izdala še eseje, ki jih je v različnih medijih objavljal jezikoslovec Kozma Ahačič. V paketu novosti, ki so jih predstavili danes, sta še zgodba o avstrijski cesarici Sisi ter Zgodovina moderne Palestine.***
Zbirko novel Moj tržaški naslov je Pahor izdal leta 1948 v Trstu in v njej začrtal marsikaj, kar je sledilo v njegovem nadaljnjem opusu. Kot je na predstavitvi povedala urednica Nina Žitko Pucer, je knjiga takrat izšla pri Gregorčičevi založbi, ponatis pri Cankarjevi založbi, kjer so sicer izdali več njegovih del, pa je izšel ob njegovem rojstnem dnevu in 80-letnici konca druge svetovne vojne. Obogaten je s spremnima besedama poznavalk njegovega dela, literarnih zgodovinark Urške Perenič in Tatjane Rojc.
Perenič je svoj spremni zapis označila za poklon pisatelju. Pahor je črtice v knjigi začel snovati takoj po vrnitvi iz taborišča, kot je povedala, je takrat kot povrnjenec začel ugotavljati, da ne sodi nikamor. V zbirki je sicer brez vsakega filtra pisal o sebi in svoji izkušnji, pa tudi o tem, kako je moral začeti znova tudi pri maternem jeziku. V črtici, ki odpira zbirko, je po besedah Perenič tudi že mogoče zaznati nastavke za kasnejšo Nekropolo. Besedila so začela izhajati v Tržaških razgledih, avtor, ki se je z njimi poklonil svojemu rodnemu Trstu, pa jih je kasneje skušal predelovati, a je namero kasneje opustil.
Ahačič je svoje eseje, ki jih je objavljal v različnih medijih, zbral v knjigi z naslovom KA. Gre za njegovo drugo zbirko tovrstnih zapisov, ki so po oceni urednika Tineta Logarja skrajno iskrivi in zato nekaj novega v slovenski tradiciji esejev. Avtor svoja besedila pogosto veže na glasbo, poslušanje plošč in slovenski jezik, kot je povedal, mu je tovrstno pisanje nekakšno zatočišče pred vsakodnevnimi obveznostmi, ki jih opravlja kot raziskovalec oziroma predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
S knjigo Sisi: Nerazumljena cesarica je zgodovinar Gregor Antolčič želel slovenskim bralcem predstaviti kar se da realno podobo avstrijske cesarice, ki je bila v zadnjih letih tema več filmov in televizijskih serij. V primerjavi z ekranizacijami iz preteklosti je namreč opazil, da se je njena podoba spremenila, dejansko pa je za seboj pustila le malo sledi, med drugim svojo poezijo. Za prvo biografijo o Sisi, ki je plod slovenskega avtorja, je iskal tudi morebitne nove podatke v dunajskih arhivih, ob tem pa je vključil še slovenski pogled na življenje te zgodovinske osebnosti. Knjiga med drugim vsebuje tudi fotografije zbiratelja Igorja Vodnika.
Zgodovina moderne Palestine je delo judovskega pisatelja in zgodovinarja Ilana Pappeja. V prevodu Irene Trenc Frelih je založba izdala njeno posodobljeno izdajo s spremno besedo poznavalca izraelsko-palestinskih konfliktov Primoža Šterbenca. Knjiga je izšla na pobudo akademika Petra Vodopivca, ki jo je na predstavitvi označil za celovit oris zgodovine Palestine od sredine 19. stoletja, ko je bila Palestina še del Otomanskega cesarstva, do začetka 20. let tega stoletja, ko se je v Izraelu iztekla četrta Netanjahujeva vlade.
Kot je povedal akademik, avtor uvodoma izrecno poudarja, da v središču njegove pozornosti nista le eden ali drugi od obeh narodov in njune nasprotujoče si nacionalne pripovedi niti sodobne teorije, ki procese modernizacije enostransko povezujejo z zahodnoevropskimi vplivi in prihodom judovskih priseljencev, temveč \"družba in dežela Palestine v vsem obsegu in z vsem njenim prebivalstvom, ki je še v prvih desetletjih 20. stoletja živelo večinoma oddaljeno od politike in so ga šele počasi zapeljevale in nacionalno oblikovale elite, politika, nacionalizem, kolonializem in sionizem\". (konec)kb/nak STA112 2025-10-08/13:53
Zbirko novel Moj tržaški naslov je Pahor izdal leta 1948 v Trstu in v njej začrtal marsikaj, kar je sledilo v njegovem nadaljnjem opusu. Kot je na predstavitvi povedala urednica Nina Žitko Pucer, je knjiga takrat izšla pri Gregorčičevi založbi, ponatis pri Cankarjevi založbi, kjer so sicer izdali več njegovih del, pa je izšel ob njegovem rojstnem dnevu in 80-letnici konca druge svetovne vojne. Obogaten je s spremnima besedama poznavalk njegovega dela, literarnih zgodovinark Urške Perenič in Tatjane Rojc.
Perenič je svoj spremni zapis označila za poklon pisatelju. Pahor je črtice v knjigi začel snovati takoj po vrnitvi iz taborišča, kot je povedala, je takrat kot povrnjenec začel ugotavljati, da ne sodi nikamor. V zbirki je sicer brez vsakega filtra pisal o sebi in svoji izkušnji, pa tudi o tem, kako je moral začeti znova tudi pri maternem jeziku. V črtici, ki odpira zbirko, je po besedah Perenič tudi že mogoče zaznati nastavke za kasnejšo Nekropolo. Besedila so začela izhajati v Tržaških razgledih, avtor, ki se je z njimi poklonil svojemu rodnemu Trstu, pa jih je kasneje skušal predelovati, a je namero kasneje opustil.
Ahačič je svoje eseje, ki jih je objavljal v različnih medijih, zbral v knjigi z naslovom KA. Gre za njegovo drugo zbirko tovrstnih zapisov, ki so po oceni urednika Tineta Logarja skrajno iskrivi in zato nekaj novega v slovenski tradiciji esejev. Avtor svoja besedila pogosto veže na glasbo, poslušanje plošč in slovenski jezik, kot je povedal, mu je tovrstno pisanje nekakšno zatočišče pred vsakodnevnimi obveznostmi, ki jih opravlja kot raziskovalec oziroma predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
S knjigo Sisi: Nerazumljena cesarica je zgodovinar Gregor Antolčič želel slovenskim bralcem predstaviti kar se da realno podobo avstrijske cesarice, ki je bila v zadnjih letih tema več filmov in televizijskih serij. V primerjavi z ekranizacijami iz preteklosti je namreč opazil, da se je njena podoba spremenila, dejansko pa je za seboj pustila le malo sledi, med drugim svojo poezijo. Za prvo biografijo o Sisi, ki je plod slovenskega avtorja, je iskal tudi morebitne nove podatke v dunajskih arhivih, ob tem pa je vključil še slovenski pogled na življenje te zgodovinske osebnosti. Knjiga med drugim vsebuje tudi fotografije zbiratelja Igorja Vodnika.
Zgodovina moderne Palestine je delo judovskega pisatelja in zgodovinarja Ilana Pappeja. V prevodu Irene Trenc Frelih je založba izdala njeno posodobljeno izdajo s spremno besedo poznavalca izraelsko-palestinskih konfliktov Primoža Šterbenca. Knjiga je izšla na pobudo akademika Petra Vodopivca, ki jo je na predstavitvi označil za celovit oris zgodovine Palestine od sredine 19. stoletja, ko je bila Palestina še del Otomanskega cesarstva, do začetka 20. let tega stoletja, ko se je v Izraelu iztekla četrta Netanjahujeva vlade.
Kot je povedal akademik, avtor uvodoma izrecno poudarja, da v središču njegove pozornosti nista le eden ali drugi od obeh narodov in njune nasprotujoče si nacionalne pripovedi niti sodobne teorije, ki procese modernizacije enostransko povezujejo z zahodnoevropskimi vplivi in prihodom judovskih priseljencev, temveč \"družba in dežela Palestine v vsem obsegu in z vsem njenim prebivalstvom, ki je še v prvih desetletjih 20. stoletja živelo večinoma oddaljeno od politike in so ga šele počasi zapeljevale in nacionalno oblikovale elite, politika, nacionalizem, kolonializem in sionizem\". (konec)kb/nak STA112 2025-10-08/13:53