Hokej
Jeseniški hokejisti bodo zbirali medvedke
Cerkev frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici je po zaključku obnovitvenih del v prezbiteriju ponovno zasijala. V zadnjih sedmih letih so jo popolnoma obnovili; v zadnjem sklopu so obnovili štukature iz druge polovice 17. stoletja in poslikave s konca 19. stoletja.***
Zadnji sklop obnovitvenih in restavratorskih del je trajal dve leti, je v pogovoru za STA povedal predstojnik frančiškanskega samostana na Kostanjevici Niko Žvokelj.
V sklopu leta 2017 začete obnove so najprej restavrirali fresko na luneti slavoločne stene in prvo tretjino stropa cerkvene ladje. Leto kasneje je bil restavriran preostal strop s štukaturami iz časa po prvi svetovni vojni. Leta 2019 se je zaključil poseg na štukaturah ograje kora, na stenskih poslikavah ograje in na okenskih špaletah. Naslednji sklop je zajemal obnovo freske in štukaturnega okvirja na levi ladijski steni.
\"V začetku je kazalo, da bo vse obnovljeno v roku dveh do treh let. Po začetku prenove pa se je pokazalo, da so ostale poškodbe še iz prve svetovne vojne in od hudega potresa. Odločitev za prenovo je bila izredno pomembna, pa tudi drzna, vendar je bil to zadnji trenutek, da smo se je lotili. V sedmih letih je bilo narejenega zares ogromno,\" je povedal Žvokelj in dodal, da so predvsem verniki zadovoljni, da so iz cerkve umaknili gradbene odre.
Sedaj jih čaka le še obnova glavnega oltarja cerkve, s katero nameravajo pričeti konec meseca.
Za obnovo so namenili več kot 600.000 evrov, del sredstev pa sta poleg župljanov prispevala ministrstvo za kulturo in novogoriška občina.
S postavitvijo cerkvice na Kostanjevici, ki je dobila ime po gozdu, s katerim je bil hrib skoraj v celoti prekrit in v katerem je raslo največ kostanjev, je povezanih več legend. Zgodovinsko dejstvo pa je, da je leta 1623 grof Matija Thurn dal tukaj zgraditi cerkvico, kamor so prenesli Marijino podobo, pred katero so se verniki zbirali v molitvi in k cerkvenim obredom. Ker je cerkvica po velikosti bolj spominjala na kapelo, se je hriba in cerkve prijelo ime Kapela - tako jo domačini in okoličani velikokrat imenujejo še danes.
Med prvimi varuhi cerkve in samostana so bili karmeličani. Ti so najprej uredili cerkev, verjetno so prvotno cerkvico celo porušili in zgradili novo, večjo, v velikosti današnje glavne ladje. Čez nekaj let je bil dodan prezbiterij, še pozneje pa so bili glavni ladji dodani sedanji stranski oltarji in hodniki. Cerkev so v letih 1666-1706 okrasili s freskami in štukaturami.
Leta 1781 je Kostanjevico zadel odlok cesarja Jožefa II., na podlagi katerega so z nje pregnali karmeličane. Devet let sta bila samostan in cerkev zaprta. Leta 1811 je bila Kostanjevica dodeljena v varstvo frančiškanom, ki jo upravljajo še danes.
Med prvo svetovno vojno je bila cerkev leta 1916 močno poškodovana, skoraj porušena. Ponovno so jo pozidali italijanski frančiškani v letih 1925-1928. Nekoliko manj je bil poškodovan prezbiterij, zato ga krasijo štukature, ki so v veliki meri še iz časa karmeličanov. Dokaj dobro ohranjene so bile tudi štukature na korni ograji in freska Marijinega darovanja s štukaturnim okvirjem. (konec)rr/tv STA045 2025-02-15/09:00
Zadnji sklop obnovitvenih in restavratorskih del je trajal dve leti, je v pogovoru za STA povedal predstojnik frančiškanskega samostana na Kostanjevici Niko Žvokelj.
V sklopu leta 2017 začete obnove so najprej restavrirali fresko na luneti slavoločne stene in prvo tretjino stropa cerkvene ladje. Leto kasneje je bil restavriran preostal strop s štukaturami iz časa po prvi svetovni vojni. Leta 2019 se je zaključil poseg na štukaturah ograje kora, na stenskih poslikavah ograje in na okenskih špaletah. Naslednji sklop je zajemal obnovo freske in štukaturnega okvirja na levi ladijski steni.
\"V začetku je kazalo, da bo vse obnovljeno v roku dveh do treh let. Po začetku prenove pa se je pokazalo, da so ostale poškodbe še iz prve svetovne vojne in od hudega potresa. Odločitev za prenovo je bila izredno pomembna, pa tudi drzna, vendar je bil to zadnji trenutek, da smo se je lotili. V sedmih letih je bilo narejenega zares ogromno,\" je povedal Žvokelj in dodal, da so predvsem verniki zadovoljni, da so iz cerkve umaknili gradbene odre.
Sedaj jih čaka le še obnova glavnega oltarja cerkve, s katero nameravajo pričeti konec meseca.
Za obnovo so namenili več kot 600.000 evrov, del sredstev pa sta poleg župljanov prispevala ministrstvo za kulturo in novogoriška občina.
S postavitvijo cerkvice na Kostanjevici, ki je dobila ime po gozdu, s katerim je bil hrib skoraj v celoti prekrit in v katerem je raslo največ kostanjev, je povezanih več legend. Zgodovinsko dejstvo pa je, da je leta 1623 grof Matija Thurn dal tukaj zgraditi cerkvico, kamor so prenesli Marijino podobo, pred katero so se verniki zbirali v molitvi in k cerkvenim obredom. Ker je cerkvica po velikosti bolj spominjala na kapelo, se je hriba in cerkve prijelo ime Kapela - tako jo domačini in okoličani velikokrat imenujejo še danes.
Med prvimi varuhi cerkve in samostana so bili karmeličani. Ti so najprej uredili cerkev, verjetno so prvotno cerkvico celo porušili in zgradili novo, večjo, v velikosti današnje glavne ladje. Čez nekaj let je bil dodan prezbiterij, še pozneje pa so bili glavni ladji dodani sedanji stranski oltarji in hodniki. Cerkev so v letih 1666-1706 okrasili s freskami in štukaturami.
Leta 1781 je Kostanjevico zadel odlok cesarja Jožefa II., na podlagi katerega so z nje pregnali karmeličane. Devet let sta bila samostan in cerkev zaprta. Leta 1811 je bila Kostanjevica dodeljena v varstvo frančiškanom, ki jo upravljajo še danes.
Med prvo svetovno vojno je bila cerkev leta 1916 močno poškodovana, skoraj porušena. Ponovno so jo pozidali italijanski frančiškani v letih 1925-1928. Nekoliko manj je bil poškodovan prezbiterij, zato ga krasijo štukature, ki so v veliki meri še iz časa karmeličanov. Dokaj dobro ohranjene so bile tudi štukature na korni ograji in freska Marijinega darovanja s štukaturnim okvirjem. (konec)rr/tv STA045 2025-02-15/09:00