Pregled - svet, 8. 9. (ponedeljek) Ljubljana
08.09.2025, 20:31
Pregled dogodkov v svetu v ponedeljek, 8. septembra.***
PARIZ - Francoski poslanci niso podprli zaupnice vladi premierja Francoisa Bayrouja. Po padcu vlade, ki še poglablja politično krizo v Franciji, so iz Elizejske palače sporočili, da bo predsednik Emmanuel Macron novega premierja imenoval v prihodnjih dneh. Bayrou je glasovanje o zaupnici zahteval po več mesecih nesoglasij glede proračuna, s katerim je želela manjšinska vlada močno zarezati v porabo. Opozicija je v razpravi pred glasovanjem o zaupnici zahtevala razpustitev parlamenta in razpis predčasnih volitev.
JERUZALEM - V strelskem napadu na avtobus na obrobju Jeruzalema je umrlo najmanj šest ljudi, več kot deset je bilo ranjenih. Policija je ubila dva napadalca, v sodelovanju z obveščevalno službo išče morebitne sodelavce in je pridržala prebivalca vzhodnega dela mesta. Izraelski premier Benjamin Netanjahu se je po napadu sestal z varnostnim kabinetom, nato pa skupaj z ministrom za nacionalno varnost Itamarjem Ben-Gvirom obiskal prizorišče napada. Iz sveta so se zvrstile obsodbe napada, v Bruslju so poudarili, da napad kaže na potrebo po prekinitvi ognja v Gazi.
ŽENEVA/GAZA - Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk je v uvodnem nagovoru na 60. zasedanju sveta ZN za človekove pravice izrazil zaskrbljenost zaradi odkrite genocidne retorike izraelskih voditeljev o Gazi in pozval k odločnim mednarodnim ukrepom za končanje pokola. Izraelska vojska je nadaljevala napade v enklavi, po navedbah palestinskih virov je bilo ubitih najmanj 40 ljudi. Izraelski obrambni minister Izrael Kac je Hamas vnovič pozval, naj odloži orožje ali pa se sooči z uničenjem.
MADRID/TEL AVIV - Španski premier Pedro Sanchez je naznanil devet ukrepov, s katerimi želi prispevati h končanju vojne v Gazi. Med drugim je napovedal zakonsko potrditev prepovedi trgovanja z Izraelom na področju vojaške opreme, čeprav Španija embargo na orožje dejansko uresničuje že od začetka konflikta. Ladje z gorivom za izraelsko vojsko ne bodo smele uporabljati španskih pristanišč, prepovedan bo tudi uvoz z nezakonitih izraelskih naselbin na palestinskih ozemljih. Izrael je v odzivu Španiji očital antisemitizem ter namestnici premierja Yolandi Diaz in ministrici za mlade Siri Rego prepovedali vstop v državo. Španija je očitke zavrnila in odpoklicala veleposlanika v Izraelu.
WASHINGTON/KIJEV - Ameriški predsednik Donald Trump je po nedeljskem najobsežnejšem ruskem napadu na Ukrajino doslej izrazil pripravljenost okrepiti pritisk na Rusijo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po napadu dejal, da računa na odločen odziv ZDA. Napovedal je nove pogovore z nekaterimi evropskimi voditelji o tem, kako končati vojno v Ukrajin. V Washington je odpotoval odposlanec EU za sankcije David O\'Sullivan.
DUNAJ - Evropska komisarka za širitev Marta Kos je bila kritična do srbskega predsednika Aleksandra Vučića, ki je konec tedna za drhal označil evropska poslanca iz vrst Zelenih Vulo Ceci in Rasmusa Nordqvista, ki sta se udeležila protivladnih protestov v Novem Sadu. Po srečanju z avstrijsko zunanjo ministrico Beate Meinl-Reisinger je ocenila, da to razkriva vprašljivo razumevanje demokracije.
BRASILIA - Voditelji držav članic skupine Brics so na virtualnem vrhu, ki ga je sklical brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva, poudarili pomen multilateralne politične in trgovinske svetovne ureditve. Kitajski predsednik Xi Jinping je dejal, da bi morale države skupine Brics delovati v duhu odprtosti, vključevanja in sodelovanja. Lula pa je obsodil izsiljevanje s carinami ter okrepljeno vojaško prisotnost ZDA v Karibskem morju.
KATMANDU - Na ulicah nepalske prestolnice Katmandu se je zbralo več tisoč mladih, ki so od oblasti zahtevali odpravo blokade družbenih omrežij in v državi razširjene korupcije. Policija je proti njim uporabila vodni top, solzivec, gumijevke in gumijaste naboje. Pri tem je po njenih podatkih umrlo najmanj 16 protestnikov, okoli sto ljudi je bilo ranjenih, med njimi tudi policisti.
BRUSELJ - V prvih šestih mesecih letošnjega leta so organi v 27 članicah Evropske unije ter Norveške in Švice prejeli 23 odstotkov manj prošenj za azil kot v enakem obdobju lani oziroma 399.000, je sporočila Agencija EU za azil. Zmanjšanju prošenj je botroval zlasti 66-odstotni upad števila prošenj Sircev, ki jih je bilo v tem obdobju 25.000. Njihovo občutno zmanjšanje sicer ni posledica sprememb politike EU, temveč političnih sprememb v Damasku.
PARIZ - Pritožbeno sodišče v Parizu je odločilo, da bo januarja 2026 začelo obravnavo pritožbe vodje francoske skrajne desnice Marine Le Pen, ki je bila marca obsojena zaradi zlorabe evropskih sredstev. Postopek naj bi se začel 13. januarja in trajal približno mesec dni.
MIAMI - Z izbiro porote se je na Floridi začel sodni proces proti 59-letnemu Ryanu Routhu, ki je obtožen, da je skušal lani v West Palm Beachu izvesti atentat na tedanjega predsedniškega kandidata republikancev Donalda Trumpa, poročajo ameriški mediji. Sojenje naj bi trajalo mesec dni. Tožilstvo trdi, da je Routh 15. septembra lani nameraval ustreliti Trumpa med igranjem golfa v West Palm Beachu. To je bil že drugi poskus atentata nanj, potem ko je dobra dva meseca prej na Trumpa streljal atentator v Pensilvaniji.
PIACENZA - V italijanski pokrajini Piacenza na severu Italije so v zasebnem krogu pokopali svetovno znanega modnega oblikovalca Giorgia Armanija. V prestolnici italijanske mode Milanu, kjer se je od pokojnega v preteklem vikendu poslovilo okoli 15.000 ljudi, je bil dan žalovanja. V znak spoštovanja oblikovalcu so bile zaprte tudi Armanijeve trgovine v Italiji.
LONDON - Na nedeljski podelitvi MTV Video Music Awards (VMA) so pevko in igralko Lady Gaga, ki je prejela več nagrad, razglasili za izvajalko leta. Nagrado za najboljši videospot je prejela pevka Ariana Grande za brighter days ahead, ki je bila izbrana tudi za najboljšo pop skladbo. Nagrado za skladbo leta sta prejela ROSÉ in Bruno Mars za skladbo APT.
MELBOURNE - Avstralsko vrhovno sodišče je Erin Patterson, ki je julija 2023 postregla kosilo s strupenimi gobami in z njim ubila tasta, taščo in njeno sestro, obsodilo na dosmrtni zapor. Do pogojnega izpusta bo 50-letnica upravičena po 33 odsluženih letih. Po ugotovitvah tožilstva je umore načrtovala, a njen motiv še vedno ni znan. (konec)vb/vb STA182 2025-09-08/20:30