Rokodelski festival
Utrip rokodelstva
Pregled dogodkov v svetu v četrtek, 5. junija.***
NEW YORK/GAZA - ZDA so v sredo pričakovano vložile veto na predlog resolucije o Gazi, ki so ga pripravile nestalne članice Varnostnega sveta ZN vključno s Slovenijo. Predlog resolucije, za katero je glasovalo 14 članic Varnostnega sveta, je zahteval takojšnje premirje, dostop humanitarne pomoči do prebivalcev Gaze in izpustitev talcev Hamasa. Humanitarna fundacija za Gazo (GHF), ki jo podpirata Izrael in ZDA, je medtem danes sporočila, da je ponovno začela razdeljevati pomoč v Gazi. Vsi njeni centri so bili v sredo zaprti, potem ko je izraelska vojska večkrat streljala na Palestince, ki so čakali na pomoč. Danes pa je izraelska vojska po podatkih palestinskih zdravstvenih oblasti v Gazi ubila najmanj 43 ljudi.
WASHINGTON - Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo državljanom 12 držav prepovedal vstop v ZDA, ker bi naj predstavljali grožnjo nacionalni varnosti. Prepoved bo od ponedeljka veljala za državljane Afganistana, Mjanmara, Čada, Konga, Ekvatorialne Gvineje, Eritreje, Haitija, Irana, Libije, Somalije, Sudana in Jemna. Delna omejitev potovanj zajema še državljane Burundija, Kube, Laosa, Sierre Leone, Toga, Turkmenistana in Venezuele. Ukrepe sta med drugim obsodili organizaciji za človekove pravice Amnesty International USA in Human Rights First.
BRUSELJ - Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je prepričan, da se bodo voditelji držav članic zavezništva konec meseca na vrhu v Haagu dogovorili o dvigu proračunskih izdatkov za obrambo in varnost na pet odstotkov BDP. Zaveza med drugim temelji na danes potrjenih novih ciljih na področju obrambnih zmogljivosti, je pojasnil po zasedanju obrambnih ministrov Nata. Nemški obrambni minister Boris Pistorius je medtem pred zasedanjem dejal, da Nemčija za dosego novih ciljev glede zmogljivosti potrebuje do 60.000 dodatnih vojakov. Ameriški obrambni sekretar Pete Hegseth pa je poudaril, da se članice zavezništva ne bi smele zanašati le na ZDA. Pozneje je še dodal, da so članice zelo blizu dogovora o petih odstotkih BDP za obrambo, ki jih zagovarjajo ZDA.
WASHINGTON - Predsednik ZDA Donald Trump je v sredo zaostril spor s Harvardom in za šest mesecev prepovedal izdajo vizumov tujcem, ki bi študirali na univerzi. Pojasnil je, da Harvard vladi ni posredoval dovolj informacij o tujih študentih. Univerza meni, da gre za nezakonit povračilni ukrep. Univerzi Columbia pa je vlada zagrozila z odvzemom akreditacije.
WASHINGTON/PEKING - Ameriški predsednik Donald Trump se je po telefonu pogovarjal s kitajskim kolegom Xi Jinpingom, s katerim sta govorila o trgovinskih odnosih med državama. Trump je pogovor opisal kot zelo pozitiven. Xi pa je dejal, da bi morali strani popraviti smer dvostranskih odnosov v luči trgovinskih napetosti.
WASHINGTON/KIJEV/MOSKVA - Nemški kancler Friedrich Merz je na obisku v Washingtonu predsednika ZDA Donalda Trumpa pozval, naj poveča pritisk na Rusijo za hitrejši konec vojne v Ukrajini, ameriški predsednik pa je krivdo za nadaljevanje vojne znova skušal prenesti tudi na Ukrajino. Ukrajina je bila medtem znova tarča ruskih napadov. V ruskem napadu z droni v mestu Priluki na severu Ukrajine je bilo ubitih pet ljudi. Proruske oblasti na zasedenem jugu Ukrajine pa poročajo o obsežnem izpadu elektrike po ukrajinskih napadih. Kremelj je medtem sporočil, da se bo Rusija odločila, kako in kdaj se bo odzvala na ukrajinske napade na ruska letališča prejšnji teden. V Moskvi tudi vztrajajo, da napadi niso povzročili večje škode na letalih. Ruske oblasti so prav tako britanski kulturni inštitut British Council razglasile za nezaželeno organizacijo in ga obtožile obveščevalnih dejavnosti.
PARIZ - Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva je po srečanju s francoskim kolegom Emmanuelom Macronom v Parizu obtožil Izrael, da v Gazi namerno izvaja genocid. Predsednika Francije in Brazilije sta se poleg Gaze v pogovorih posvetila še konfliktu v Ukrajini in svetovni trgovini v senci ameriških carin. Brazilski predsednik je prav tako Macrona pozval k potrditvi prostotrgovinskega sporazuma med EU in južnoameriškim trgovinskim blokom Mercosur. Francija sporazumu namreč še vedno nasprotuje.
WASHINGTON - Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo ukazal preiskavo o tem, ali so sodelavci njegovega predhodnika Joeja Bidna prikrivali slabšanje njegovega zdravstvenega stanja. Preiskava bo pod drobnogled vzela tudi uporabo naprave za avtomatično podpisovanje ukazov in zakonov. Biden je preiskavo označil za poskus preusmeritve pozornosti.
VATIKAN - Papež Leon XIV. je v sredo ruskega predsednika Vladimirja Putina v telefonskem pogovoru pozval h gesti za mir v Ukrajini. Poudaril je tudi pomen dialoga za iskanje rešitev konflikta. Iz Kremlja so pred tem po pogovorih sporočili, da se je Putin papežu zahvalil za \"njegovo pripravljenost prispevati k razrešitvi konflikta\", zlasti za posredovanje pri humanitarnih vprašanjih.
FRANKFURT - Svet Evropske centralne banke (ECB) je na zasedanju skladno s pričakovanji trgov še sedmič zapored znižal osrednje evrske obrestne mere. Tudi tokrat je vanje zarezal za 0,25 odstotne točke. Predsednica ECB Christine Lagarde je medtem po zasedanju namignila na premor pri rahljanju denarne politike.
GAZA/BERLIN - Izraelska vojska in varnostna agencija Šin Bet sta ponoči v posebni operaciji iz Gaze v Izrael vrnili posmrtne ostanke dveh izraelsko-ameriških državljanov, ki sta bila ubita v napadu palestinskega gibanja Hamas oktobra 2023, je potrdil izraelski premier Benjamin Netanjahu. Izraelski zunanji minister Gideon Sar se je medtem danes v Berlinu srečal z nemškim kolegom Johannom Wadephulom. Priznanje palestinske države bi v tem trenutku poslalo napačen signal, je po njunem srečanju dejal Wadephul. Ministra sta sicer govorila tudi o razmerah v Gazi - Wadephul je pozval k dostavi pomoči brez omejitev, Sar pa je zagovarjal nov sistem razdeljevanja pomoči.
WASHINGTON - Predsednik ZDA Donald Trump je na svojem omrežju Truth Social menil, da Iran zavlačuje pri jedrskih pogajanjih z ZDA. O tem se je pogovarjal tudi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, ki je po Trumpovih besedah pripravljen sodelovati v pogovorih z Iranom in \"bi morda lahko pripomogel k hitremu zaključku pogovorov\".
LUXEMBOURG - Generalna pravobranilka Sodišča EU meni, da Madžarska z zakonodajo proti LGBTIQ+ iz leta 2021 krši pravo unije. Ob tem sodišču predlaga, naj ugotovi kršitev 2. člena pogodbe o EU, ki določa temeljne vrednote Evropske unije, so sporočili s sodišča.
WASHINGTON - Ameriški predsednik Donald Trump je povedal, da je zelo razočaran nad kritikami proračunske zakonodaje s strani milijarderja Elona Muska in celo priznal, da njuno prijateljstvo tega ne bo preživelo. Musk ostro napada republikanski predlog zakona, ker bo povečal proračunski primanjkljaj.
MÜNCHEN/PRAGA - Jug Nemčije je minulo noč zajelo neurje s točo in močnim vetrom. Neurje je pustošilo v delih Bavarske in sosednje dežele Baden-Württemberg, od koder so poročali o podrtih drevesih in poplavljenih kleteh. Na Bavarskem je moralo zasilno pristati letalo družbe Ryanair, potem ko je bilo med turbulenco poškodovanih osem ljudi na krovu.
WASHINGTON/ROSTOCK - ZDA so na položaj novega vrhovnega poveljnika sil zveze Nato v Evropi imenovale generala zračnih sil Alexusa Grynkewicha, ki bo zamenjal generala kopenske vojske Christopherja Cavolija. Odločitev o imenovanju Grynkewicha mora potrditi še ameriški senat. V Baltskem morju se je medtem začela letna dvotedenska vojaška vaja Nata, ki jo vodijo ZDA. Začetek vaje je sicer zaznamoval incident, v katerega je bilo vpleteno rusko izvidniško letalo, ki naj bi brez identifikacijskega signala ali radijskega stika letelo v mednarodnem zračnem prostoru.
RIM - Italijanski minister za šolstvo Giuseppe Valditara je v sredo napovedal, da bodo v Italiji z novim šolskim letom prepovedali mobilne telefone tudi v t. i. višjih srednjih šolah. Uporaba telefonov naj bi bila prepovedana tudi v izobraževalne namene. Prepoved uporabe telefonov je sicer že v veljavi v osnovnih in nižjih srednjih šolah.
PODGORICA - Črna gora v sodelovanju s podjetjem iz ZDA načrtuje proizvodnjo brezpilotnih letal, prvo serijo dronov pa namerava donirati Ukrajini. Sporazum v vrednosti do 15 milijonov dolarjev bo podprla tudi ameriška administracija, poročajo črnogorski mediji, ki se sklicujejo na vladni dokument, sprejet konec maja. (konec)rpe/rpe STA213 2025-06-05/20:30
NEW YORK/GAZA - ZDA so v sredo pričakovano vložile veto na predlog resolucije o Gazi, ki so ga pripravile nestalne članice Varnostnega sveta ZN vključno s Slovenijo. Predlog resolucije, za katero je glasovalo 14 članic Varnostnega sveta, je zahteval takojšnje premirje, dostop humanitarne pomoči do prebivalcev Gaze in izpustitev talcev Hamasa. Humanitarna fundacija za Gazo (GHF), ki jo podpirata Izrael in ZDA, je medtem danes sporočila, da je ponovno začela razdeljevati pomoč v Gazi. Vsi njeni centri so bili v sredo zaprti, potem ko je izraelska vojska večkrat streljala na Palestince, ki so čakali na pomoč. Danes pa je izraelska vojska po podatkih palestinskih zdravstvenih oblasti v Gazi ubila najmanj 43 ljudi.
WASHINGTON - Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo državljanom 12 držav prepovedal vstop v ZDA, ker bi naj predstavljali grožnjo nacionalni varnosti. Prepoved bo od ponedeljka veljala za državljane Afganistana, Mjanmara, Čada, Konga, Ekvatorialne Gvineje, Eritreje, Haitija, Irana, Libije, Somalije, Sudana in Jemna. Delna omejitev potovanj zajema še državljane Burundija, Kube, Laosa, Sierre Leone, Toga, Turkmenistana in Venezuele. Ukrepe sta med drugim obsodili organizaciji za človekove pravice Amnesty International USA in Human Rights First.
BRUSELJ - Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je prepričan, da se bodo voditelji držav članic zavezništva konec meseca na vrhu v Haagu dogovorili o dvigu proračunskih izdatkov za obrambo in varnost na pet odstotkov BDP. Zaveza med drugim temelji na danes potrjenih novih ciljih na področju obrambnih zmogljivosti, je pojasnil po zasedanju obrambnih ministrov Nata. Nemški obrambni minister Boris Pistorius je medtem pred zasedanjem dejal, da Nemčija za dosego novih ciljev glede zmogljivosti potrebuje do 60.000 dodatnih vojakov. Ameriški obrambni sekretar Pete Hegseth pa je poudaril, da se članice zavezništva ne bi smele zanašati le na ZDA. Pozneje je še dodal, da so članice zelo blizu dogovora o petih odstotkih BDP za obrambo, ki jih zagovarjajo ZDA.
WASHINGTON - Predsednik ZDA Donald Trump je v sredo zaostril spor s Harvardom in za šest mesecev prepovedal izdajo vizumov tujcem, ki bi študirali na univerzi. Pojasnil je, da Harvard vladi ni posredoval dovolj informacij o tujih študentih. Univerza meni, da gre za nezakonit povračilni ukrep. Univerzi Columbia pa je vlada zagrozila z odvzemom akreditacije.
WASHINGTON/PEKING - Ameriški predsednik Donald Trump se je po telefonu pogovarjal s kitajskim kolegom Xi Jinpingom, s katerim sta govorila o trgovinskih odnosih med državama. Trump je pogovor opisal kot zelo pozitiven. Xi pa je dejal, da bi morali strani popraviti smer dvostranskih odnosov v luči trgovinskih napetosti.
WASHINGTON/KIJEV/MOSKVA - Nemški kancler Friedrich Merz je na obisku v Washingtonu predsednika ZDA Donalda Trumpa pozval, naj poveča pritisk na Rusijo za hitrejši konec vojne v Ukrajini, ameriški predsednik pa je krivdo za nadaljevanje vojne znova skušal prenesti tudi na Ukrajino. Ukrajina je bila medtem znova tarča ruskih napadov. V ruskem napadu z droni v mestu Priluki na severu Ukrajine je bilo ubitih pet ljudi. Proruske oblasti na zasedenem jugu Ukrajine pa poročajo o obsežnem izpadu elektrike po ukrajinskih napadih. Kremelj je medtem sporočil, da se bo Rusija odločila, kako in kdaj se bo odzvala na ukrajinske napade na ruska letališča prejšnji teden. V Moskvi tudi vztrajajo, da napadi niso povzročili večje škode na letalih. Ruske oblasti so prav tako britanski kulturni inštitut British Council razglasile za nezaželeno organizacijo in ga obtožile obveščevalnih dejavnosti.
PARIZ - Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva je po srečanju s francoskim kolegom Emmanuelom Macronom v Parizu obtožil Izrael, da v Gazi namerno izvaja genocid. Predsednika Francije in Brazilije sta se poleg Gaze v pogovorih posvetila še konfliktu v Ukrajini in svetovni trgovini v senci ameriških carin. Brazilski predsednik je prav tako Macrona pozval k potrditvi prostotrgovinskega sporazuma med EU in južnoameriškim trgovinskim blokom Mercosur. Francija sporazumu namreč še vedno nasprotuje.
WASHINGTON - Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo ukazal preiskavo o tem, ali so sodelavci njegovega predhodnika Joeja Bidna prikrivali slabšanje njegovega zdravstvenega stanja. Preiskava bo pod drobnogled vzela tudi uporabo naprave za avtomatično podpisovanje ukazov in zakonov. Biden je preiskavo označil za poskus preusmeritve pozornosti.
VATIKAN - Papež Leon XIV. je v sredo ruskega predsednika Vladimirja Putina v telefonskem pogovoru pozval h gesti za mir v Ukrajini. Poudaril je tudi pomen dialoga za iskanje rešitev konflikta. Iz Kremlja so pred tem po pogovorih sporočili, da se je Putin papežu zahvalil za \"njegovo pripravljenost prispevati k razrešitvi konflikta\", zlasti za posredovanje pri humanitarnih vprašanjih.
FRANKFURT - Svet Evropske centralne banke (ECB) je na zasedanju skladno s pričakovanji trgov še sedmič zapored znižal osrednje evrske obrestne mere. Tudi tokrat je vanje zarezal za 0,25 odstotne točke. Predsednica ECB Christine Lagarde je medtem po zasedanju namignila na premor pri rahljanju denarne politike.
GAZA/BERLIN - Izraelska vojska in varnostna agencija Šin Bet sta ponoči v posebni operaciji iz Gaze v Izrael vrnili posmrtne ostanke dveh izraelsko-ameriških državljanov, ki sta bila ubita v napadu palestinskega gibanja Hamas oktobra 2023, je potrdil izraelski premier Benjamin Netanjahu. Izraelski zunanji minister Gideon Sar se je medtem danes v Berlinu srečal z nemškim kolegom Johannom Wadephulom. Priznanje palestinske države bi v tem trenutku poslalo napačen signal, je po njunem srečanju dejal Wadephul. Ministra sta sicer govorila tudi o razmerah v Gazi - Wadephul je pozval k dostavi pomoči brez omejitev, Sar pa je zagovarjal nov sistem razdeljevanja pomoči.
WASHINGTON - Predsednik ZDA Donald Trump je na svojem omrežju Truth Social menil, da Iran zavlačuje pri jedrskih pogajanjih z ZDA. O tem se je pogovarjal tudi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, ki je po Trumpovih besedah pripravljen sodelovati v pogovorih z Iranom in \"bi morda lahko pripomogel k hitremu zaključku pogovorov\".
LUXEMBOURG - Generalna pravobranilka Sodišča EU meni, da Madžarska z zakonodajo proti LGBTIQ+ iz leta 2021 krši pravo unije. Ob tem sodišču predlaga, naj ugotovi kršitev 2. člena pogodbe o EU, ki določa temeljne vrednote Evropske unije, so sporočili s sodišča.
WASHINGTON - Ameriški predsednik Donald Trump je povedal, da je zelo razočaran nad kritikami proračunske zakonodaje s strani milijarderja Elona Muska in celo priznal, da njuno prijateljstvo tega ne bo preživelo. Musk ostro napada republikanski predlog zakona, ker bo povečal proračunski primanjkljaj.
MÜNCHEN/PRAGA - Jug Nemčije je minulo noč zajelo neurje s točo in močnim vetrom. Neurje je pustošilo v delih Bavarske in sosednje dežele Baden-Württemberg, od koder so poročali o podrtih drevesih in poplavljenih kleteh. Na Bavarskem je moralo zasilno pristati letalo družbe Ryanair, potem ko je bilo med turbulenco poškodovanih osem ljudi na krovu.
WASHINGTON/ROSTOCK - ZDA so na položaj novega vrhovnega poveljnika sil zveze Nato v Evropi imenovale generala zračnih sil Alexusa Grynkewicha, ki bo zamenjal generala kopenske vojske Christopherja Cavolija. Odločitev o imenovanju Grynkewicha mora potrditi še ameriški senat. V Baltskem morju se je medtem začela letna dvotedenska vojaška vaja Nata, ki jo vodijo ZDA. Začetek vaje je sicer zaznamoval incident, v katerega je bilo vpleteno rusko izvidniško letalo, ki naj bi brez identifikacijskega signala ali radijskega stika letelo v mednarodnem zračnem prostoru.
RIM - Italijanski minister za šolstvo Giuseppe Valditara je v sredo napovedal, da bodo v Italiji z novim šolskim letom prepovedali mobilne telefone tudi v t. i. višjih srednjih šolah. Uporaba telefonov naj bi bila prepovedana tudi v izobraževalne namene. Prepoved uporabe telefonov je sicer že v veljavi v osnovnih in nižjih srednjih šolah.
PODGORICA - Črna gora v sodelovanju s podjetjem iz ZDA načrtuje proizvodnjo brezpilotnih letal, prvo serijo dronov pa namerava donirati Ukrajini. Sporazum v vrednosti do 15 milijonov dolarjev bo podprla tudi ameriška administracija, poročajo črnogorski mediji, ki se sklicujejo na vladni dokument, sprejet konec maja. (konec)rpe/rpe STA213 2025-06-05/20:30