Vurnikovi dnevi
Nagrade za študente arhitekture
Pregled dogodkov v svetu v sredo, 4. junija.***
WASHINGTON/MOSKVA - Predsednik ZDA Donald Trump je z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom po telefonu spregovoril o nedavnih napadih med Ukrajino in Rusijo. Kot je dejal, mu je Putin povedal, da se bo Moskva odločno odzvala na nedavni ukrajinski napad na ruska letališča. Dodal je, da njun pogovor ni bil takšen, da bi vodil k takojšnjemu miru. Putin je o vojni v Ukrajini govoril tudi s papežem Leonom XIV. in dejal, da ceni njegovo pripravljenost za sodelovanje pri razrešitvi konflikta.
MOSKVA/KIJEV - Ruski predsednik Vladimir Putin je dejal, da bo Ukrajina vsak premor v spopadih izkoristila za ponovno oborožitev. Ob tem je Kijev obtožil terorističnih napadov in podvomil v smiselnost mirovnih pogajanj. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je ruske pogoje za mir označil za ultimat in dodal, da je nadaljevanje pogajanj na trenutni ravni delegacij nesmiselno. Prepričan je, da se Moskva pogaja le zato, da bi odložila uvedbo novih ameriških sankcij.
MOSKVA/KIJEV - Moskva je potrdila, da je Ukrajina v torek napadla Krimski most, ki Rusijo povezuje s polotokom Krim, vendar ob tem trdi, da napad ni povzročil nobene škode. Ukrajinska varnostna služba SBU je v torek prevzela odgovornost za nov napad na Krimski most, ki je bil od začetka ruske invazije na Ukrajino že večkrat tarča napadov. Ruska vojska je medtem poročala o novih uspehih na terenu, zlasti v regiji Sumi na severovzhodu Ukrajine.
BRUSELJ/MOSKVA - Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je napovedal, da bodo obrambni ministri Nata v četrtek v Bruslju govorili o novih ciljih glede obrambnih zmogljivosti. Kot je dejal, Nato potrebuje več virov, sil in zmogljivosti, da bo pripravljen na vsako grožnjo in bo v celoti uresničil načrt kolektivne obrambe. Zveza Nato bo v četrtek začela tudi vajo v Baltskem morju, ki bo trajala do 20. junija. Rusija jo je označila za provokacijo in priprave na vojaški spopad.
BRUSELJ - Slovenija in še 14 drugih držav članic EU bo lahko za potrebe povečanja naložb v obrambo odstopalo od proračunskih pravil unije, je sporočil evropski komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis. Sprožitev t. i. odstopne klavzule, ki v izrednih okoliščinah omogoča odstopanje od evropskih fiskalnih pravil, mora zdaj potrditi še Svet EU, v katerem so zastopane članice unije. Za to ima na voljo štiri tedne.
BRUSELJ - Evropska komisija je predstavila predlog proračuna EU za leto 2026, vreden 193,26 milijarde evrov. Dodatnih 105,32 milijarde evrov bodo predstavljala izplačila v okviru začasnega instrumenta za okrevanje po pandemiji NextGenerationEU. Kot so poudarili v Bruslju, bodo ta sredstva podprla EU pri izpolnjevanju njenih prednostnih nalog - podpora Ukrajini, konkurenčnost, upravljanje migracij, varnost in obramba ter strateške naložbe.
BRUSELJ - Evropska komisija je predlagala podaljšanje začasne zaščite za ukrajinske begunce v EU, ki bežijo pred vojno, do marca 2027. Začasno zaščito Ukrajincem je EU podelila po ruski invaziji februarja 2022, trenutno veljavni ukrep naj bi se iztekel marca prihodnje leto. Podaljšanje bo zagotovilo stabilnost in nadaljnjo zaščito, hkrati pa utrlo pot za varno vrnitev ljudi domov, ko bodo pogoji za to izpolnjeni, poudarjajo v Bruslju.
WASHINGTON - Veljati so začele višje carine na uvoz jekla in aluminija v ZDA. Njihovo zvišanje s 25 na 50 odstotkov je v petek napovedal predsednik Donald Trump, ki meni, da bodo dodatno zavarovale ameriško jeklarsko industrijo. V Bruslju so do poteze kritični, rekoč da tovrstni ukrepi spodkopavajo prizadevanja za dosego rešitve s pogajanji. Pravijo tudi, da so pripravljeni sprejeti protiukrepe. Kritike je bilo slišati so tudi v Mehiki, Kanadi in Južni Koreji.
GAZA/TEL AVIV/DAMASK - Centri za razdeljevanje pomoči Humanitarne fundacije za Gazo (GHF) so bili danes zaprti. Organizacija, ki jo podpirata ZDA in Izrael, je kot razlog navedla reorganizacijo in izboljšanje delovanja. V izraelskih napadih na Gazo je bilo medtem od jutra ubitih najmanj 41, v 24 urah od torka popoldan pa najmanj 95 Palestincev. Izraelska vojska je ponoči obstreljevala tudi jug Sirije, domnevno kot odgovor na raketi, izstreljeni s sirskega ozemlja.
NEW YORK - Nestalne članice Varnostnega sveta ZN so pod vodstvom Slovenije, Alžirije in Gvajane pripravile predlog resolucije o Gazi, o katerem bodo predvidoma glasovali še nocoj. Po napovedih diplomatskih virov bodo ZDA vložile veto na besedilo, ki zahteva takojšnje, brezpogojno in trajno premirje v Gazi, odpravo omejitev pri dobavah pomoči in izpustitev talcev, ki jih zadržuje palestinsko gibanje Hamas.
BRUSELJ - Evropska komisija je potrdila, da je Bolgarija pripravljena na prevzem evra s 1. januarjem 2026. Pozitivno prizadevanje države za uvedbo skupne evropske valute vidi tudi Evropska centralna banka (ECB). Bolgarija ima tako skoraj že zeleno luč, da postane 21. članica evrskega območja. Končno odločitev bo sprejel Svet EU. Svoje uradno mnenje bosta pred tem morala podati še Evropski parlament in ECB.
BRUSELJ - Evropska komisija je objavila seznam 13 strateških projektov na področju kritičnih surovin v tretjih državah. Večina teh projektov zajema surovine, ki so bistvene pri proizvodnji električnih vozil in baterij, kot so litij, nikelj, kobalt, mangan in grafit. Med njimi je tudi projekt Jadar, ki ga v Srbiji načrtuje rudarski velikan Rio Tinto. Po oceni komisije izbrani projekti za začetek delovanja skupno potrebujejo 5,5 milijarde evrov kapitalskih naložb.
TEL AVIV - Izraelsko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je izraelski izvoz orožja lani dosegel rekordno raven. Izvozili so ga namreč za več kot 14,7 milijarde dolarjev. Ministrstvo je dodalo, da so povpraševanje po izraelskem orožju spodbodli \"operativni dosežki\" v vojni v Gazi. Več kot polovico orožja je Izrael izvozil v Evropo. Španija je medtem preklicala nov orožarski posel z izraelskim podjetjem, nemški zunanji minister pa je obljubil nadaljnje dobave orožja Izraelu.
HAAG - Nizozemski kralj Viljem Aleksander je sprejel odstop premierja Dicka Schoofa, ki se je zanj odločil po tem, ko je skrajno desna Stranka za svobodo (PVV) zapustila vladajočo koalicijo. Schoof in člani vlade, ki ne prihajajo iz PVV, bodo opravljali tekoče posle do predčasnih volitev, ki bodo predvidoma jeseni. Schoof je medtem danes poslance v parlamentu zaprosil za podporo pri vprašanjih varnosti in obrambe. Zavzel se je tudi za nadaljnjo podporo Ukrajini.
LILLE - Upravno sodišče v Lillu je odvzem mandata lokalni svetnici Marine Le Pen po njeni obsodbi zaradi zlorabe evropskih sredstev označilo kot ustrezen ukrep. Francoska političarka, ki ji je obsodba prinesla petletno prepoved kandidiranja za politične funkcije, se namerava na odločitev pritožiti. V primeru uspešnih procesov na sodišču bi sicer poslanka in nekdanja vodja skrajno desnega Nacionalnega zbora (RN) lahko kandidirala na predsedniških volitvah leta 2027.
RIM - Italijanski senat je sprejel sporni sveženj zakonodaje o varnosti, ki močno zaostruje kazni za številne oblike protestiranja, organizirano beračenje, oviranje prometa in nasilje nad policisti. Opozicija je do nove zakonodaje kritična, češ da med drugim omejuje državljanske pravice in pravico do protesta. Vlada premierke Giorgie Meloni pa poudarja, da gre za strateški ukrep v boju proti kriminalu in terorizmu, ki zagotavlja varnost državljanov.
BUDIMPEŠTA - Madžarska vladajoča stranka Fidesz premierja Viktorja Orbana je sporočila, da je odložila glasovanje o zakonu, ki bi vladi po mnenju kritikov omogočil sankcioniranje nevladnih organizacij in medijev, za katere meni, da ogrožajo suverenost Madžarske. Glasovanje o spornem zakonu, sprva predvideno za prihodnji teden, so preložili na jesen. Evropska komisija je pozvala Madžarsko, naj umakne osnutek zakona, in zagrozila z ukrepi, če bo zakon sprejet.
SARAJEVO - Vodilni predstavniki mednarodne skupnosti v BiH so opozorili oblasti v Republiki Srbski, da s spodkopavanjem delovanja državnih institucij kršijo daytonski mirovni sporazum. Poteze Banjaluke so označili za poskus spodkopavanja državnega ustavnega reda Bosne in Hercegovine, predsedniku Republike Srbske Miloradu Dodiku pa so sporočili, da je prestopil rdečo črto.
KÖLN - V središču Kölna na zahodu Nemčije so evakuirali več kot 20.000 ljudi, potem ko so v mestu v ponedeljek odkrili tri bombe iz druge svetovne vojne. Bombe so po končani evakuaciji zvečer uspešno deaktivirali. Operacijo je pred tem popoldan začasno zadržal občan, ki se ni želel umakniti iz stanovanja, nato je znova stekla po načrtih. Po navedbah mestnih oblasti je šlo za največjo evakuacijo v Kölnu po drugi svetovni vojni. (konec)lkr/sg/rbi/mc/spo/jes/rpe/blm/bg/tib/zc/lkr STA201 2025-06-04/20:30
WASHINGTON/MOSKVA - Predsednik ZDA Donald Trump je z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom po telefonu spregovoril o nedavnih napadih med Ukrajino in Rusijo. Kot je dejal, mu je Putin povedal, da se bo Moskva odločno odzvala na nedavni ukrajinski napad na ruska letališča. Dodal je, da njun pogovor ni bil takšen, da bi vodil k takojšnjemu miru. Putin je o vojni v Ukrajini govoril tudi s papežem Leonom XIV. in dejal, da ceni njegovo pripravljenost za sodelovanje pri razrešitvi konflikta.
MOSKVA/KIJEV - Ruski predsednik Vladimir Putin je dejal, da bo Ukrajina vsak premor v spopadih izkoristila za ponovno oborožitev. Ob tem je Kijev obtožil terorističnih napadov in podvomil v smiselnost mirovnih pogajanj. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je ruske pogoje za mir označil za ultimat in dodal, da je nadaljevanje pogajanj na trenutni ravni delegacij nesmiselno. Prepričan je, da se Moskva pogaja le zato, da bi odložila uvedbo novih ameriških sankcij.
MOSKVA/KIJEV - Moskva je potrdila, da je Ukrajina v torek napadla Krimski most, ki Rusijo povezuje s polotokom Krim, vendar ob tem trdi, da napad ni povzročil nobene škode. Ukrajinska varnostna služba SBU je v torek prevzela odgovornost za nov napad na Krimski most, ki je bil od začetka ruske invazije na Ukrajino že večkrat tarča napadov. Ruska vojska je medtem poročala o novih uspehih na terenu, zlasti v regiji Sumi na severovzhodu Ukrajine.
BRUSELJ/MOSKVA - Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je napovedal, da bodo obrambni ministri Nata v četrtek v Bruslju govorili o novih ciljih glede obrambnih zmogljivosti. Kot je dejal, Nato potrebuje več virov, sil in zmogljivosti, da bo pripravljen na vsako grožnjo in bo v celoti uresničil načrt kolektivne obrambe. Zveza Nato bo v četrtek začela tudi vajo v Baltskem morju, ki bo trajala do 20. junija. Rusija jo je označila za provokacijo in priprave na vojaški spopad.
BRUSELJ - Slovenija in še 14 drugih držav članic EU bo lahko za potrebe povečanja naložb v obrambo odstopalo od proračunskih pravil unije, je sporočil evropski komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis. Sprožitev t. i. odstopne klavzule, ki v izrednih okoliščinah omogoča odstopanje od evropskih fiskalnih pravil, mora zdaj potrditi še Svet EU, v katerem so zastopane članice unije. Za to ima na voljo štiri tedne.
BRUSELJ - Evropska komisija je predstavila predlog proračuna EU za leto 2026, vreden 193,26 milijarde evrov. Dodatnih 105,32 milijarde evrov bodo predstavljala izplačila v okviru začasnega instrumenta za okrevanje po pandemiji NextGenerationEU. Kot so poudarili v Bruslju, bodo ta sredstva podprla EU pri izpolnjevanju njenih prednostnih nalog - podpora Ukrajini, konkurenčnost, upravljanje migracij, varnost in obramba ter strateške naložbe.
BRUSELJ - Evropska komisija je predlagala podaljšanje začasne zaščite za ukrajinske begunce v EU, ki bežijo pred vojno, do marca 2027. Začasno zaščito Ukrajincem je EU podelila po ruski invaziji februarja 2022, trenutno veljavni ukrep naj bi se iztekel marca prihodnje leto. Podaljšanje bo zagotovilo stabilnost in nadaljnjo zaščito, hkrati pa utrlo pot za varno vrnitev ljudi domov, ko bodo pogoji za to izpolnjeni, poudarjajo v Bruslju.
WASHINGTON - Veljati so začele višje carine na uvoz jekla in aluminija v ZDA. Njihovo zvišanje s 25 na 50 odstotkov je v petek napovedal predsednik Donald Trump, ki meni, da bodo dodatno zavarovale ameriško jeklarsko industrijo. V Bruslju so do poteze kritični, rekoč da tovrstni ukrepi spodkopavajo prizadevanja za dosego rešitve s pogajanji. Pravijo tudi, da so pripravljeni sprejeti protiukrepe. Kritike je bilo slišati so tudi v Mehiki, Kanadi in Južni Koreji.
GAZA/TEL AVIV/DAMASK - Centri za razdeljevanje pomoči Humanitarne fundacije za Gazo (GHF) so bili danes zaprti. Organizacija, ki jo podpirata ZDA in Izrael, je kot razlog navedla reorganizacijo in izboljšanje delovanja. V izraelskih napadih na Gazo je bilo medtem od jutra ubitih najmanj 41, v 24 urah od torka popoldan pa najmanj 95 Palestincev. Izraelska vojska je ponoči obstreljevala tudi jug Sirije, domnevno kot odgovor na raketi, izstreljeni s sirskega ozemlja.
NEW YORK - Nestalne članice Varnostnega sveta ZN so pod vodstvom Slovenije, Alžirije in Gvajane pripravile predlog resolucije o Gazi, o katerem bodo predvidoma glasovali še nocoj. Po napovedih diplomatskih virov bodo ZDA vložile veto na besedilo, ki zahteva takojšnje, brezpogojno in trajno premirje v Gazi, odpravo omejitev pri dobavah pomoči in izpustitev talcev, ki jih zadržuje palestinsko gibanje Hamas.
BRUSELJ - Evropska komisija je potrdila, da je Bolgarija pripravljena na prevzem evra s 1. januarjem 2026. Pozitivno prizadevanje države za uvedbo skupne evropske valute vidi tudi Evropska centralna banka (ECB). Bolgarija ima tako skoraj že zeleno luč, da postane 21. članica evrskega območja. Končno odločitev bo sprejel Svet EU. Svoje uradno mnenje bosta pred tem morala podati še Evropski parlament in ECB.
BRUSELJ - Evropska komisija je objavila seznam 13 strateških projektov na področju kritičnih surovin v tretjih državah. Večina teh projektov zajema surovine, ki so bistvene pri proizvodnji električnih vozil in baterij, kot so litij, nikelj, kobalt, mangan in grafit. Med njimi je tudi projekt Jadar, ki ga v Srbiji načrtuje rudarski velikan Rio Tinto. Po oceni komisije izbrani projekti za začetek delovanja skupno potrebujejo 5,5 milijarde evrov kapitalskih naložb.
TEL AVIV - Izraelsko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je izraelski izvoz orožja lani dosegel rekordno raven. Izvozili so ga namreč za več kot 14,7 milijarde dolarjev. Ministrstvo je dodalo, da so povpraševanje po izraelskem orožju spodbodli \"operativni dosežki\" v vojni v Gazi. Več kot polovico orožja je Izrael izvozil v Evropo. Španija je medtem preklicala nov orožarski posel z izraelskim podjetjem, nemški zunanji minister pa je obljubil nadaljnje dobave orožja Izraelu.
HAAG - Nizozemski kralj Viljem Aleksander je sprejel odstop premierja Dicka Schoofa, ki se je zanj odločil po tem, ko je skrajno desna Stranka za svobodo (PVV) zapustila vladajočo koalicijo. Schoof in člani vlade, ki ne prihajajo iz PVV, bodo opravljali tekoče posle do predčasnih volitev, ki bodo predvidoma jeseni. Schoof je medtem danes poslance v parlamentu zaprosil za podporo pri vprašanjih varnosti in obrambe. Zavzel se je tudi za nadaljnjo podporo Ukrajini.
LILLE - Upravno sodišče v Lillu je odvzem mandata lokalni svetnici Marine Le Pen po njeni obsodbi zaradi zlorabe evropskih sredstev označilo kot ustrezen ukrep. Francoska političarka, ki ji je obsodba prinesla petletno prepoved kandidiranja za politične funkcije, se namerava na odločitev pritožiti. V primeru uspešnih procesov na sodišču bi sicer poslanka in nekdanja vodja skrajno desnega Nacionalnega zbora (RN) lahko kandidirala na predsedniških volitvah leta 2027.
RIM - Italijanski senat je sprejel sporni sveženj zakonodaje o varnosti, ki močno zaostruje kazni za številne oblike protestiranja, organizirano beračenje, oviranje prometa in nasilje nad policisti. Opozicija je do nove zakonodaje kritična, češ da med drugim omejuje državljanske pravice in pravico do protesta. Vlada premierke Giorgie Meloni pa poudarja, da gre za strateški ukrep v boju proti kriminalu in terorizmu, ki zagotavlja varnost državljanov.
BUDIMPEŠTA - Madžarska vladajoča stranka Fidesz premierja Viktorja Orbana je sporočila, da je odložila glasovanje o zakonu, ki bi vladi po mnenju kritikov omogočil sankcioniranje nevladnih organizacij in medijev, za katere meni, da ogrožajo suverenost Madžarske. Glasovanje o spornem zakonu, sprva predvideno za prihodnji teden, so preložili na jesen. Evropska komisija je pozvala Madžarsko, naj umakne osnutek zakona, in zagrozila z ukrepi, če bo zakon sprejet.
SARAJEVO - Vodilni predstavniki mednarodne skupnosti v BiH so opozorili oblasti v Republiki Srbski, da s spodkopavanjem delovanja državnih institucij kršijo daytonski mirovni sporazum. Poteze Banjaluke so označili za poskus spodkopavanja državnega ustavnega reda Bosne in Hercegovine, predsedniku Republike Srbske Miloradu Dodiku pa so sporočili, da je prestopil rdečo črto.
KÖLN - V središču Kölna na zahodu Nemčije so evakuirali več kot 20.000 ljudi, potem ko so v mestu v ponedeljek odkrili tri bombe iz druge svetovne vojne. Bombe so po končani evakuaciji zvečer uspešno deaktivirali. Operacijo je pred tem popoldan začasno zadržal občan, ki se ni želel umakniti iz stanovanja, nato je znova stekla po načrtih. Po navedbah mestnih oblasti je šlo za največjo evakuacijo v Kölnu po drugi svetovni vojni. (konec)lkr/sg/rbi/mc/spo/jes/rpe/blm/bg/tib/zc/lkr STA201 2025-06-04/20:30