Jubilej
Prvo leto ustvarjanja AKC Nama
Pregled dogodkov v svetu v ponedeljek, 22. septembra.***
NEW YORK - Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je na današnjem slavnostnem zasedanju v počastitev 80. obletnice ustanovitve ZN pozval države članice, naj sodelujejo pri reševanju svetovnih kriz in doseganju napredka na številnih področjih, saj človeštvo nima druge izbire. Pred torkovim začetkom splošne razprave svetovnih voditeljev na 80. zasedanju Generalne skupščine ZN bo nocoj potekala še konferenca o rešitvi dveh držav, na kateri se pričakuje več priznanj Palestine.
NEW YORK - Na zasedanju Varnostnega sveta ZN zaradi nedavnega vdora ruskih vojaških letal v zračni prostor Estonije je bilo slišati številne obsodbe in kritike na račun Rusije, pozive k miru ter odločnejšemu ukrepanju. Predstavnik ZDA je med drugim dejal, da bodo ščitili vsak delček ozemlja članic Nata. Njihovi predstavniki se bodo v torek sešli na pogovorih, potem ko je Estonija zaradi incidenta zaprosila za nujno posvetovanje članic zavezništva.
BERLIN/NEW YORK - Letala članic zveze Nato so v nedeljo v mednarodnem zračnem prostoru nad Baltskim morjem prestregla rusko izvidniško letalo, ki je izklopilo transponderje in ignoriralo prošnje za stik. Posredovala so nemška in švedska letala. Neznanega letala sprva niso mogli identificirati, toda predvidevajo, da gre za rusko izvidniško letalo Il-20M. Nemčija je ob tem sporočila, da ima v pripravljenosti dodatna letala za zaščito zračnega prostora na vzhodnem krilu Nata.
BRUSELJ/LONDON/BERLIN - Zaradi kibernetskega napada na ponudnika storitev za sisteme prijave in vkrcanja so z več najbolj prometnih evropskih letališč že tretji dan poročali o odpovedih letov in zamudah. Bruseljsko letališče je pozvalo letalske družbe k odpovedi kar 140 od skupno 276 predvidenih letov, težave so imeli tudi v Londonu in Berlinu. Po podatkih EU naj bi bila uporabljena zlonamerna programska oprema. Kdo stoji za napadom, za zdaj ni znano.
RIM/MILANO - Po vsej Italiji je potekala splošna stavka, ki so jo v znak solidarnosti s Palestinci v Gazi sklicali sindikati. Ti vlado v Rimu pozivajo k prekinitvi vezi z Izraelom. V številnih mestih so potekale množične demonstracije, ohromljen je bil javni promet, zaprtih je bilo več pristanišč. Protestu so se pridružili tudi študenti, ki so blokirali univerze. Med protestnim shodom v Milanu je izbruhnilo nasilje, ranjenih je bilo okoli 60 policistov.
SARAJEVO - Evropska komisarka za širitev Marta Kos je BiH pozvala k čimprejšnjemu sprejetju reformnega načrta na poti do članstva v EU. Oblasti v BiH je na svojem prvem obisku v državi od začetka mandata opozorila, da si ne morejo privoščiti izgubljanja časa, in pozvala proevropske politične akterje k sodelovanju. Omenila je izzive \"zaradi neustavne in odcepitvene zakonodaje in pobud v Republiki Srbski\", s čimer je sprožila kritike več političnih predstavnikov v tej entiteti BiH.
NEW YORK - Generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafael Grossi je priznal, da so diplomatska prizadevanja za rešitev spora glede iranskega jedrskega programa v zelo težavni fazi, potem ko je Zahod zagrozil Iranu s ponovno uvedbo sankcij, Teheran pa z odpovedjo sodelovanja z IAEA. Kljub temu je Grossi poudaril, da se bo dialog ta teden nadaljeval tudi v New Yorku, kjer poteka 80. zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov.
MOSKVA - Rusija je po izteku veljavnosti sporazuma o omejevanju strateške jedrske oborožitve Novi Start, ki poteče februarja 2026, pripravljena še eno leto spoštovati v njem določene omejitve - toda samo v primeru, če bodo enako storile tudi ZDA, je dejal ruski predsednik Vladimir Putin. Dvostranski sporazum iz leta 2010 med drugim določa omejitev števila strateških jedrskih bojnih glav, ki jih lahko namestita Moskva in Washington, ter obsežne inšpekcijske preglede.
VATIKAN/RIM - Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je med obiskom v Vatikanu dejal, da lahko papež Leon XIV. igra pomembno vlogo posrednika v mednarodnih krizah. Na svetu je le nekaj pomembnih osebnosti, ki imajo primerljiv vpliv na sprte strani, je dejal Steinmeier, ki ga je papež sprejel na zasebni avdienci. Steinmeier je še povedal, da je papeža povabil na obisk v Nemčijo. Nemški predsednik je obiskal tudi mednarodne agencije Združenih narodov s sedežem v Rimu.
PARIZ - Več kot 20 mestnih hiš v Franciji je izobesilo palestinsko zastavo kljub opozorilu notranjega ministrstva, ki jih je ob sklicevanju na načelo nevtralnosti pozvalo, naj tega ne počnejo. Francija je med več državami, ki so napovedale, da bodo nocoj na konferenci o rešitvi dveh držav na sedežu ZN v New Yorku priznale Palestino. Že v nedeljo so to storile Portugalska, Kanada, Združeno kraljestvo in Avstralija.
KAIRO - Egiptovski predsednik Abdel Fatah al Sisi je pomilostil znanega aktivista Alaja Abdela Fataha, ki je bil ena vodilnih osebnosti vstaje proti režimu nekdanjega predsednika Hosnija Mubaraka leta 2011. Fatah je bil leta 2014 obsojen na 15 let zapora zaradi nedovoljenega protestiranja, a so njegovo kazen pozneje znižali na pet let. Po zadnji aretaciji leta 2019 pa je bil decembra 2021 obsojen na pet let zapora zaradi širjenja lažnih novic.
PHOENIX - Ameriški predsednik Donald Trump je na nedeljski spominski slovesnosti za ubitega konservativnega aktivista Charlieja Kirka v Arizoni opredelil Kirka kot velikana svoje generacije in mučenika za svobodno Ameriko. Na stadionu pred več deset tisoč podporniki so spregovorili še številni člani vlade, ki so nizali kritike na račun levice. Kirkova vdova Erika pa je dejala, da moževemu morilcu odpušča. Demokrati so shod označili za politično izrabljanje tragedije
BRASILIA - V Braziliji je v nedeljo več deset tisoč ljudi protestiralo proti predlogu zakona, ki bi lahko omogočil pomilostitev nekdanjega brazilskega predsednika Jairja Bolsonara. Ta je bil nedavno obsojen na 27 let zapora zaradi poskusa državnega udara po porazu na predsedniških volitvah leta 2022. Protesta v Sao Paulu se je udeležilo več kot 42.000 ljudi, podobno tudi v Rio de Janeiru. Desničarski politiki in Bolsonarovi zavezniki so medtem kritizirali proteste.
MANILA - Supertajfun Ragasa je popoldan dosegel sever Filipinov z močnim dežjem in vetrom, ki je s hitrostjo več kot 200 kilometrov na uro odnašal strehe hiš, ruval drevesa in električne drogove na otoku Panuitan. Povzročil je tudi nevihte, zemeljske plazove in poplave vzdolž nekaterih obalnih območij. Vremenoslovci pričakujejo, da bo neurje v torek in sredo doseglo jug Kitajske in Hongkong. V mestu Shenzhen na jugu Kitajske načrtujejo evakuacijo 400.000 prebivalcev.
MILANO/BARCELONA/MARSEILLE - Severno Italijo je minulo noč prizadelo hudo neurje. O težavah so poročali zlasti iz dežel Ligurija in Lombardija, kjer so na nekaterih območjih zaradi močnih nalivov razglasili oranžno opozorilo. Ponekod je poplavilo ulice in podvoze, prihajalo je tudi do težav v prometu. Močno deževje je v nedeljo prizadelo tudi dele Španije in Francije - v Kataloniji so zabeležili najmanj eno smrtno žrtev, prihajalo je do motenj v prometu in izpadov elektrike.
OSIJEK - Na eni od farm v hrvaški Slavoniji so zaradi izbruha virusa afriške prašičje kuge začeli usmrtitev 9829 prašičev. Gre za največji posamezni primer okužbe s tem virusom, odkar se je Hrvaška poleti 2023 začela spopadati z epidemijo te bolezni. Tik pred tem so na drugi farmi že usmrtili več kot 1600 prašičev. V Osijeku je potekala tudi seja kriznega štaba, pristojno ministrstvo je rejce prašičev pozvalo k odgovornosti in opozorilo na resnost razmer.
BRUSELJ - Francija mora od irskega nizkocenovnega letalskega prevoznika Ryanair izterjati 1,8 milijona evrov, je sporočila Evropska komisija. V Bruslju so namreč presodili, da je Ryanair od nekdanjega upravljavca francoskega letališča Carcassonne neupravičeno dobil državno pomoč.
LONDON - Drugo največje londonsko letališče London Gatwick bo kmalu dobilo še drugo vzletno-pristajalno stezo. To bo omogočilo približno 100.000 dodatnih letov na leto, približno 2,5 milijarde evrov vreden zasebno financiran projekt pa je že dobil zeleno luč britanske ministrice za promet Heidi Alexander.
LONDON - Tapiserijo iz Bayeuxa iz 11. stoletja so prejšnji teden prvič po več kot 40 letih premestili iz muzeja v severni Franciji, prihodnje leto pa jo bodo posodili Veliki Britaniji. Skoraj 70 metrov dolgo tapiserijo, ki prikazuje normansko osvojitev Anglije leta 1066, so iz muzeja v francoskem mestu Bayeux v Normandiji odpeljali na skrivno lokacijo. (konec)lkr/mc/vr/rbi/sg/spo/tib/rpe/bg/rp/nak/lkr STA172 2025-09-22/20:30
NEW YORK - Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je na današnjem slavnostnem zasedanju v počastitev 80. obletnice ustanovitve ZN pozval države članice, naj sodelujejo pri reševanju svetovnih kriz in doseganju napredka na številnih področjih, saj človeštvo nima druge izbire. Pred torkovim začetkom splošne razprave svetovnih voditeljev na 80. zasedanju Generalne skupščine ZN bo nocoj potekala še konferenca o rešitvi dveh držav, na kateri se pričakuje več priznanj Palestine.
NEW YORK - Na zasedanju Varnostnega sveta ZN zaradi nedavnega vdora ruskih vojaških letal v zračni prostor Estonije je bilo slišati številne obsodbe in kritike na račun Rusije, pozive k miru ter odločnejšemu ukrepanju. Predstavnik ZDA je med drugim dejal, da bodo ščitili vsak delček ozemlja članic Nata. Njihovi predstavniki se bodo v torek sešli na pogovorih, potem ko je Estonija zaradi incidenta zaprosila za nujno posvetovanje članic zavezništva.
BERLIN/NEW YORK - Letala članic zveze Nato so v nedeljo v mednarodnem zračnem prostoru nad Baltskim morjem prestregla rusko izvidniško letalo, ki je izklopilo transponderje in ignoriralo prošnje za stik. Posredovala so nemška in švedska letala. Neznanega letala sprva niso mogli identificirati, toda predvidevajo, da gre za rusko izvidniško letalo Il-20M. Nemčija je ob tem sporočila, da ima v pripravljenosti dodatna letala za zaščito zračnega prostora na vzhodnem krilu Nata.
BRUSELJ/LONDON/BERLIN - Zaradi kibernetskega napada na ponudnika storitev za sisteme prijave in vkrcanja so z več najbolj prometnih evropskih letališč že tretji dan poročali o odpovedih letov in zamudah. Bruseljsko letališče je pozvalo letalske družbe k odpovedi kar 140 od skupno 276 predvidenih letov, težave so imeli tudi v Londonu in Berlinu. Po podatkih EU naj bi bila uporabljena zlonamerna programska oprema. Kdo stoji za napadom, za zdaj ni znano.
RIM/MILANO - Po vsej Italiji je potekala splošna stavka, ki so jo v znak solidarnosti s Palestinci v Gazi sklicali sindikati. Ti vlado v Rimu pozivajo k prekinitvi vezi z Izraelom. V številnih mestih so potekale množične demonstracije, ohromljen je bil javni promet, zaprtih je bilo več pristanišč. Protestu so se pridružili tudi študenti, ki so blokirali univerze. Med protestnim shodom v Milanu je izbruhnilo nasilje, ranjenih je bilo okoli 60 policistov.
SARAJEVO - Evropska komisarka za širitev Marta Kos je BiH pozvala k čimprejšnjemu sprejetju reformnega načrta na poti do članstva v EU. Oblasti v BiH je na svojem prvem obisku v državi od začetka mandata opozorila, da si ne morejo privoščiti izgubljanja časa, in pozvala proevropske politične akterje k sodelovanju. Omenila je izzive \"zaradi neustavne in odcepitvene zakonodaje in pobud v Republiki Srbski\", s čimer je sprožila kritike več političnih predstavnikov v tej entiteti BiH.
NEW YORK - Generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafael Grossi je priznal, da so diplomatska prizadevanja za rešitev spora glede iranskega jedrskega programa v zelo težavni fazi, potem ko je Zahod zagrozil Iranu s ponovno uvedbo sankcij, Teheran pa z odpovedjo sodelovanja z IAEA. Kljub temu je Grossi poudaril, da se bo dialog ta teden nadaljeval tudi v New Yorku, kjer poteka 80. zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov.
MOSKVA - Rusija je po izteku veljavnosti sporazuma o omejevanju strateške jedrske oborožitve Novi Start, ki poteče februarja 2026, pripravljena še eno leto spoštovati v njem določene omejitve - toda samo v primeru, če bodo enako storile tudi ZDA, je dejal ruski predsednik Vladimir Putin. Dvostranski sporazum iz leta 2010 med drugim določa omejitev števila strateških jedrskih bojnih glav, ki jih lahko namestita Moskva in Washington, ter obsežne inšpekcijske preglede.
VATIKAN/RIM - Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je med obiskom v Vatikanu dejal, da lahko papež Leon XIV. igra pomembno vlogo posrednika v mednarodnih krizah. Na svetu je le nekaj pomembnih osebnosti, ki imajo primerljiv vpliv na sprte strani, je dejal Steinmeier, ki ga je papež sprejel na zasebni avdienci. Steinmeier je še povedal, da je papeža povabil na obisk v Nemčijo. Nemški predsednik je obiskal tudi mednarodne agencije Združenih narodov s sedežem v Rimu.
PARIZ - Več kot 20 mestnih hiš v Franciji je izobesilo palestinsko zastavo kljub opozorilu notranjega ministrstva, ki jih je ob sklicevanju na načelo nevtralnosti pozvalo, naj tega ne počnejo. Francija je med več državami, ki so napovedale, da bodo nocoj na konferenci o rešitvi dveh držav na sedežu ZN v New Yorku priznale Palestino. Že v nedeljo so to storile Portugalska, Kanada, Združeno kraljestvo in Avstralija.
KAIRO - Egiptovski predsednik Abdel Fatah al Sisi je pomilostil znanega aktivista Alaja Abdela Fataha, ki je bil ena vodilnih osebnosti vstaje proti režimu nekdanjega predsednika Hosnija Mubaraka leta 2011. Fatah je bil leta 2014 obsojen na 15 let zapora zaradi nedovoljenega protestiranja, a so njegovo kazen pozneje znižali na pet let. Po zadnji aretaciji leta 2019 pa je bil decembra 2021 obsojen na pet let zapora zaradi širjenja lažnih novic.
PHOENIX - Ameriški predsednik Donald Trump je na nedeljski spominski slovesnosti za ubitega konservativnega aktivista Charlieja Kirka v Arizoni opredelil Kirka kot velikana svoje generacije in mučenika za svobodno Ameriko. Na stadionu pred več deset tisoč podporniki so spregovorili še številni člani vlade, ki so nizali kritike na račun levice. Kirkova vdova Erika pa je dejala, da moževemu morilcu odpušča. Demokrati so shod označili za politično izrabljanje tragedije
BRASILIA - V Braziliji je v nedeljo več deset tisoč ljudi protestiralo proti predlogu zakona, ki bi lahko omogočil pomilostitev nekdanjega brazilskega predsednika Jairja Bolsonara. Ta je bil nedavno obsojen na 27 let zapora zaradi poskusa državnega udara po porazu na predsedniških volitvah leta 2022. Protesta v Sao Paulu se je udeležilo več kot 42.000 ljudi, podobno tudi v Rio de Janeiru. Desničarski politiki in Bolsonarovi zavezniki so medtem kritizirali proteste.
MANILA - Supertajfun Ragasa je popoldan dosegel sever Filipinov z močnim dežjem in vetrom, ki je s hitrostjo več kot 200 kilometrov na uro odnašal strehe hiš, ruval drevesa in električne drogove na otoku Panuitan. Povzročil je tudi nevihte, zemeljske plazove in poplave vzdolž nekaterih obalnih območij. Vremenoslovci pričakujejo, da bo neurje v torek in sredo doseglo jug Kitajske in Hongkong. V mestu Shenzhen na jugu Kitajske načrtujejo evakuacijo 400.000 prebivalcev.
MILANO/BARCELONA/MARSEILLE - Severno Italijo je minulo noč prizadelo hudo neurje. O težavah so poročali zlasti iz dežel Ligurija in Lombardija, kjer so na nekaterih območjih zaradi močnih nalivov razglasili oranžno opozorilo. Ponekod je poplavilo ulice in podvoze, prihajalo je tudi do težav v prometu. Močno deževje je v nedeljo prizadelo tudi dele Španije in Francije - v Kataloniji so zabeležili najmanj eno smrtno žrtev, prihajalo je do motenj v prometu in izpadov elektrike.
OSIJEK - Na eni od farm v hrvaški Slavoniji so zaradi izbruha virusa afriške prašičje kuge začeli usmrtitev 9829 prašičev. Gre za največji posamezni primer okužbe s tem virusom, odkar se je Hrvaška poleti 2023 začela spopadati z epidemijo te bolezni. Tik pred tem so na drugi farmi že usmrtili več kot 1600 prašičev. V Osijeku je potekala tudi seja kriznega štaba, pristojno ministrstvo je rejce prašičev pozvalo k odgovornosti in opozorilo na resnost razmer.
BRUSELJ - Francija mora od irskega nizkocenovnega letalskega prevoznika Ryanair izterjati 1,8 milijona evrov, je sporočila Evropska komisija. V Bruslju so namreč presodili, da je Ryanair od nekdanjega upravljavca francoskega letališča Carcassonne neupravičeno dobil državno pomoč.
LONDON - Drugo največje londonsko letališče London Gatwick bo kmalu dobilo še drugo vzletno-pristajalno stezo. To bo omogočilo približno 100.000 dodatnih letov na leto, približno 2,5 milijarde evrov vreden zasebno financiran projekt pa je že dobil zeleno luč britanske ministrice za promet Heidi Alexander.
LONDON - Tapiserijo iz Bayeuxa iz 11. stoletja so prejšnji teden prvič po več kot 40 letih premestili iz muzeja v severni Franciji, prihodnje leto pa jo bodo posodili Veliki Britaniji. Skoraj 70 metrov dolgo tapiserijo, ki prikazuje normansko osvojitev Anglije leta 1066, so iz muzeja v francoskem mestu Bayeux v Normandiji odpeljali na skrivno lokacijo. (konec)lkr/mc/vr/rbi/sg/spo/tib/rpe/bg/rp/nak/lkr STA172 2025-09-22/20:30