Plavalna serija
Na Bledu gostili plavalce z vseh celin
Pregled dogodkov v svetu v petek, 19. septembra.***
BRUSELJ - Evropska komisija v okviru 19. svežnja sankcij proti Rusiji predlaga prepoved uvoza ruskega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) v EU z začetkom leta 2027, pred tem je bila predvidena do konca leta 2027. Predlog sankcij vključuje še sankcije proti kupcem ruske nafte v tujini in ladjam, ki jih Rusija uporablja za izogibanje cenovni kapici na nafto, ter ukrepe za bančni sektor in na področju kriptovalut. Predlog sankcij bodo morale zdaj potrditi članice EU.
TALLINN - Tri ruska bojna letala MiG-31 so nad Finskim zalivom kršila zračni prostor Estonije, so sporočile oblasti v Tallinnu ter se v odzivu zavzele za okrepitev političnega in gospodarskega pritiska na Moskvo. Incident so obsodili predstavniki EU in zveze Nato, ki se je nemudoma odzvala in prestregla ruska letala, pa tudi več evropskih držav. Estonija je na pogovor poklicala ruskega veleposlanika in zaprosila za posvetovanja po 4. členu severnoatlantske pogodbe.
NEW YORK - Varnostni svet ZN je zavrnil resolucijo o nadaljevanju ukinitve sankcij proti Iranu zaradi njegovega jedrskega programa, kar pomeni, da bodo te začele ponovno veljati konec septembra, če do takrat ne bo novega dogovora s potrditvijo Varnostnega sveta. Za resolucijo so glasovale štiri države, vzdržali sta se Gvajana in Južna Koreja, proti pa je bilo devet držav, med njimi ZDA in vse evropske članice Varnostnega sveta, vključno s Slovenijo.
WASHINGTON/PEKING - Ameriški predsednik Donald Trump in kitajski predsednik Xi Jinping sta po telefonu govorila o družbenem omrežju TikTok in trgovinski menjavi med državama. Po besedah Trumpa je bil dosežen napredek glede dogovora o TikToku, ki mora prodati svoje poslovanje v ZDA. Napovedal je tudi, da se bo jeseni srečal s Xijem v Južni Koreji. Xi pa je med drugim dejal, da bi se morale ZDA vzdržati enostranskih ukrepov za omejevanje trgovine.
GAZA - Izraelska vojska je zagrozila, da bo med operacijo v mestu Gaza uporabila silo brez primere, in tamkajšnje prebivalce pozvala, naj se umaknejo proti jugu enklave. Priče poročajo o napadih z droni in letali, pri čemer izraelska vojska med napredovanjem uničuje celotne soseske. Prav tako je nadaljevala napade drugod po oblegani palestinski enklavi, pri čemer je bilo od jutra skupno ubitih najmanj 36 Palestincev.
NEW YORK - ZDA so v četrtek z vetom preprečile sprejetje predloga resolucije Varnostnega sveta ZN, ki zahteva takojšnje premirje v Gazi, izpustitev talcev in dostop humanitarne pomoči. Kot razlog so navedle, da ne vsebuje jasne obsodbe gibanja Hamas in napada na Izrael 7. oktobra 2023. Predlog je oblikovalo deset držav in je imel podporo 14 od 15 članic Varnostnega sveta.
MADRID - Nemčija bo oblikovala stališče do ukrepov proti Izraelu, ki jih predlaga Evropska komisija, do vrha EU v začetku oktobra, je v četrtek po srečanju s španskim premierjem Pedrom Sanchezom v Madridu napovedal nemški kancler Friedrich Merz. Voditelja sta priznala razhajanja v stališčih glede Gaze, tako glede odziva na izraelsko ravnanje kot priznanja Palestine.
WASHINGTON - Predsednik ZDA Donald Trump je v četrtek podprl odločitev televizijske mreže ABC, ki je ukinila večerno komično oddajo Jimmy Kimmel Live zaradi voditeljevih izjav o umoru desničarskega aktivista Charlieja Kirka. Ob tem je Trump dejal, da bi tudi nekaterim televizijam, ki mu nasprotujejo, lahko odvzeli licence. Jimmyju Kimmlu so medtem podporo izrazili kolegi komiki v ZDA. Odločitev so označili za cenzuro in zatiranje svobode govora ter kritizirali vlado.
WASHINGTON - Ameriški predsednik Donald Trump v obdobju trgovinskih pogajanj s Pekingom v zadnjih mesecih ni podal odobritve za 400 milijonov dolarjev vredno vojaško pomoč Tajvanu, je v četrtek poročal Washington Post. Odločitev bi predstavljala odmik od politike ZDA do otoka, ki se sooča z nenehno grožnjo Kitajske.
WASHINGTON - Predstavniški dom ameriškega kongresa je z 217 glasovi proti 212 uspel potrditi predlog zakona o začasnem podaljšanju financiranja dela agencij zvezne vlade, demokrati v senatu pa grozijo z obstrukcijo. Grožnja prekinitve financiranja delovanja vlade s 30. septembrom tako še ni odpravljena.
WIESBADEN - Trgovinska politika ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki temelji na uvajanju visokih dodatnih carin, je precej zmanjšala presežek v blagovni menjavi Nemčije z ZDA. V prvih sedmih letošnjih mesecih je po podatkih nemškega statističnega urada Destatis dosegel 34,6 milijarde evrov, kar je 15 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani.
BERLIN - Skrajno desna stranka Alternativa za Nemčijo (AFD) se je po priljubljenosti med volivci prvič izenačila z vladajočo konservativno krščansko unijo (CDU/CSU), je pokazala raziskava televizije ZDF. Oboji med anketiranci uživajo 26-odstotno podporo. Velika večina vprašanih sicer nasprotuje sodelovanju CDU z AfD.
LONDON - Združeno kraljestvo je v okviru dogovora s Francijo tja začelo vračati določene priseljence, ki so na Otok prispeli s čolni prek Rokavskega preliva. V četrtek so s komercialnim poletom izvedli prvo vrnitev, britanska vlada pa v prizadevanjih, da omeji nezakonito priseljevanje, že napoveduje nove.
PARIZ - Palestinske oblasti so aretirale Palestinca, osumljenega antisemitskega napada na judovsko restavracijo v Parizu leta 1982, v katerem je umrlo šest ljudi. Francoski predsednik Emmanuel Macron je pozdravil aretacijo, do katere prihaja le nekaj dni pred francoskim priznanjem palestinske države.
PRIŠTINA - Kosovska vlada načrtuje obvezno registracijo tujcev ob vstopu v državo, informativno kampanjo pa so začeli na severu Kosova, kjer živi večinoma srbsko prebivalstvo. Načrtovani ukrep so kritizirali v Beogradu, saj naj bi bil uperjen proti kosovskim Srbom, ki še vedno uporabljajo srbske osebne dokumente.
RIM - V eksploziji, ki je odjeknila v podjetju za ravnanje z odpadki v bližini južnoitalijanskega mesta Neapelj, so umrli trije ljudje, enega delavca še vedno pogrešajo. Na kraju dogodka je posredovalo več gasilskih ekip.
BERLIN - Nemška vlada je imenovala 36 članov arbitražnega sodišča, ki bo odločalo o vračanja umetnin, nezakonito odtujenih v času nacizma. Gre za umetniška dela, ki so bila odtujena med letoma 1933 in 1945 ali pa so jih bili njihovi lastniki prisiljeni prodati. Takšnih del naj bi bilo po ocenah približno 600.000. (konec)lkr/tib/jes/sg/nem/nak/rpe/blm/rp/lkr STA202 2025-09-19/20:30
BRUSELJ - Evropska komisija v okviru 19. svežnja sankcij proti Rusiji predlaga prepoved uvoza ruskega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) v EU z začetkom leta 2027, pred tem je bila predvidena do konca leta 2027. Predlog sankcij vključuje še sankcije proti kupcem ruske nafte v tujini in ladjam, ki jih Rusija uporablja za izogibanje cenovni kapici na nafto, ter ukrepe za bančni sektor in na področju kriptovalut. Predlog sankcij bodo morale zdaj potrditi članice EU.
TALLINN - Tri ruska bojna letala MiG-31 so nad Finskim zalivom kršila zračni prostor Estonije, so sporočile oblasti v Tallinnu ter se v odzivu zavzele za okrepitev političnega in gospodarskega pritiska na Moskvo. Incident so obsodili predstavniki EU in zveze Nato, ki se je nemudoma odzvala in prestregla ruska letala, pa tudi več evropskih držav. Estonija je na pogovor poklicala ruskega veleposlanika in zaprosila za posvetovanja po 4. členu severnoatlantske pogodbe.
NEW YORK - Varnostni svet ZN je zavrnil resolucijo o nadaljevanju ukinitve sankcij proti Iranu zaradi njegovega jedrskega programa, kar pomeni, da bodo te začele ponovno veljati konec septembra, če do takrat ne bo novega dogovora s potrditvijo Varnostnega sveta. Za resolucijo so glasovale štiri države, vzdržali sta se Gvajana in Južna Koreja, proti pa je bilo devet držav, med njimi ZDA in vse evropske članice Varnostnega sveta, vključno s Slovenijo.
WASHINGTON/PEKING - Ameriški predsednik Donald Trump in kitajski predsednik Xi Jinping sta po telefonu govorila o družbenem omrežju TikTok in trgovinski menjavi med državama. Po besedah Trumpa je bil dosežen napredek glede dogovora o TikToku, ki mora prodati svoje poslovanje v ZDA. Napovedal je tudi, da se bo jeseni srečal s Xijem v Južni Koreji. Xi pa je med drugim dejal, da bi se morale ZDA vzdržati enostranskih ukrepov za omejevanje trgovine.
GAZA - Izraelska vojska je zagrozila, da bo med operacijo v mestu Gaza uporabila silo brez primere, in tamkajšnje prebivalce pozvala, naj se umaknejo proti jugu enklave. Priče poročajo o napadih z droni in letali, pri čemer izraelska vojska med napredovanjem uničuje celotne soseske. Prav tako je nadaljevala napade drugod po oblegani palestinski enklavi, pri čemer je bilo od jutra skupno ubitih najmanj 36 Palestincev.
NEW YORK - ZDA so v četrtek z vetom preprečile sprejetje predloga resolucije Varnostnega sveta ZN, ki zahteva takojšnje premirje v Gazi, izpustitev talcev in dostop humanitarne pomoči. Kot razlog so navedle, da ne vsebuje jasne obsodbe gibanja Hamas in napada na Izrael 7. oktobra 2023. Predlog je oblikovalo deset držav in je imel podporo 14 od 15 članic Varnostnega sveta.
MADRID - Nemčija bo oblikovala stališče do ukrepov proti Izraelu, ki jih predlaga Evropska komisija, do vrha EU v začetku oktobra, je v četrtek po srečanju s španskim premierjem Pedrom Sanchezom v Madridu napovedal nemški kancler Friedrich Merz. Voditelja sta priznala razhajanja v stališčih glede Gaze, tako glede odziva na izraelsko ravnanje kot priznanja Palestine.
WASHINGTON - Predsednik ZDA Donald Trump je v četrtek podprl odločitev televizijske mreže ABC, ki je ukinila večerno komično oddajo Jimmy Kimmel Live zaradi voditeljevih izjav o umoru desničarskega aktivista Charlieja Kirka. Ob tem je Trump dejal, da bi tudi nekaterim televizijam, ki mu nasprotujejo, lahko odvzeli licence. Jimmyju Kimmlu so medtem podporo izrazili kolegi komiki v ZDA. Odločitev so označili za cenzuro in zatiranje svobode govora ter kritizirali vlado.
WASHINGTON - Ameriški predsednik Donald Trump v obdobju trgovinskih pogajanj s Pekingom v zadnjih mesecih ni podal odobritve za 400 milijonov dolarjev vredno vojaško pomoč Tajvanu, je v četrtek poročal Washington Post. Odločitev bi predstavljala odmik od politike ZDA do otoka, ki se sooča z nenehno grožnjo Kitajske.
WASHINGTON - Predstavniški dom ameriškega kongresa je z 217 glasovi proti 212 uspel potrditi predlog zakona o začasnem podaljšanju financiranja dela agencij zvezne vlade, demokrati v senatu pa grozijo z obstrukcijo. Grožnja prekinitve financiranja delovanja vlade s 30. septembrom tako še ni odpravljena.
WIESBADEN - Trgovinska politika ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki temelji na uvajanju visokih dodatnih carin, je precej zmanjšala presežek v blagovni menjavi Nemčije z ZDA. V prvih sedmih letošnjih mesecih je po podatkih nemškega statističnega urada Destatis dosegel 34,6 milijarde evrov, kar je 15 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani.
BERLIN - Skrajno desna stranka Alternativa za Nemčijo (AFD) se je po priljubljenosti med volivci prvič izenačila z vladajočo konservativno krščansko unijo (CDU/CSU), je pokazala raziskava televizije ZDF. Oboji med anketiranci uživajo 26-odstotno podporo. Velika večina vprašanih sicer nasprotuje sodelovanju CDU z AfD.
LONDON - Združeno kraljestvo je v okviru dogovora s Francijo tja začelo vračati določene priseljence, ki so na Otok prispeli s čolni prek Rokavskega preliva. V četrtek so s komercialnim poletom izvedli prvo vrnitev, britanska vlada pa v prizadevanjih, da omeji nezakonito priseljevanje, že napoveduje nove.
PARIZ - Palestinske oblasti so aretirale Palestinca, osumljenega antisemitskega napada na judovsko restavracijo v Parizu leta 1982, v katerem je umrlo šest ljudi. Francoski predsednik Emmanuel Macron je pozdravil aretacijo, do katere prihaja le nekaj dni pred francoskim priznanjem palestinske države.
PRIŠTINA - Kosovska vlada načrtuje obvezno registracijo tujcev ob vstopu v državo, informativno kampanjo pa so začeli na severu Kosova, kjer živi večinoma srbsko prebivalstvo. Načrtovani ukrep so kritizirali v Beogradu, saj naj bi bil uperjen proti kosovskim Srbom, ki še vedno uporabljajo srbske osebne dokumente.
RIM - V eksploziji, ki je odjeknila v podjetju za ravnanje z odpadki v bližini južnoitalijanskega mesta Neapelj, so umrli trije ljudje, enega delavca še vedno pogrešajo. Na kraju dogodka je posredovalo več gasilskih ekip.
BERLIN - Nemška vlada je imenovala 36 članov arbitražnega sodišča, ki bo odločalo o vračanja umetnin, nezakonito odtujenih v času nacizma. Gre za umetniška dela, ki so bila odtujena med letoma 1933 in 1945 ali pa so jih bili njihovi lastniki prisiljeni prodati. Takšnih del naj bi bilo po ocenah približno 600.000. (konec)lkr/tib/jes/sg/nem/nak/rpe/blm/rp/lkr STA202 2025-09-19/20:30