Tine Zevnik
Prostovoljstvo je darilo
Pregled dogodkov v svetu v petek, 18. julija/.***
BRUSELJ - Države članice EU so dosegle dogovor o novem, 18. svežnju sankcij proti Rusiji, potem ko je Slovaška v četrtek sporočila, da umika svoj veto. Nov paket sankcij med drugim vključuje znižanje cenovne kapice za rusko nafto, ukrepe proti ruskima plinovodoma Severni tok 1 in 2 ter sankcije proti ruskemu bančnemu sektorju. Sprejem dodatnih sankcij so že pozdravili visoki predstavniki EU in več držav, med njimi tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Rusija je bila kritična.
BRUSELJ/TEHERAN - Nemčija, Francija, Združeno kraljestvo in visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas so v četrtek znova pozvali Iran k obnovitvi pogajanj o jedrskem programu. Želijo si, da bi s pogajanji do konca poletja dosegli konkreten napredek. V nasprotnem primeru so zagrozili s ponovno uvedbo sankcij prek mehanizma ZN. Teheran je v odzivu sporočil, da ni razlogov ali podlage za sankcije, in da bi morala Evropa opustiti zastarele politike groženj in pritiska.
BRUSELJ - Svet EU je potrdil predlog Evropske komisije za dvoletno podaljšanje uredbe o skladiščenju plina, ki kot cilj določa 90-odstotno zapolnjenost podzemnih skladišč plina v EU. Uredba bo tako veljala do konca leta 2027, prinaša pa tudi večjo preglednost glede deleža ruskega plina v skladiščih, so sporočili iz Sveta EU. Uredba o skladiščenju plina bi se sicer iztekla s koncem letošnjega leta.
GAZA/WASHINGTON/VATIKAN - Izraelski premier Benjamin Netanjahu je ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu v četrtek zvečer v telefonskem pogovoru povedal, da je bil napad na katoliško cerkev Svete družine v Gazi napaka s strani izraelskih sil. Kasneje se je na to temo pogovarjal še s papežem Leonom XIV. V izraelskem napadu na edino katoliško cerkev v Gazi so bili v četrtek ubiti trije ljudje, med okrog desetimi ranjenimi je bil tudi duhovnik Gabriel Romanelli. Izrael nadaljuje smrtonosne napade na enklavo.
VARŠAVA - Zaradi smrti nosečnice, ki ji leta 2021 kljub resnim zapletom niso hoteli opraviti umetne prekinitve nosečnosti, ki bi ji rešila življenje, je poljsko sodišče v četrtek na zaporne kazni obsodilo tri zdravnike. Njen primer je sprožil množične proteste, saj je umrla kmalu po zaostritvi zakonodaje o splavu. Ta kljub napovedim aktualne vlade ostaja zelo rigorozna.
KIJEV - Ukrajina bo tujim orožarskim podjetjem omogočila testiranje orožja na fronti, je v četrtek sporočila platforma Brave1, ki jo je ustanovila ukrajinska vlada. Več podjetij je zainteresiranih za sodelovanje, v ta namen pa so pri Brave1 pripravili seznam tehnologij, ki jih želijo testirati. Med njihovimi prioritetami je zlasti področje zračne obrambe. V današnjih ruskih napadih na Ukrajino je bilo ubitih najmanj šest ljudi.
LEIPZIG/MÜNCHEN - Nemške oblasti so v domovino izgnale 81 afganistanskih državljanov, ki so bili v Nemčiji obsojeni za kazniva dejanja, je sporočil notranji minister Alexander Dobrindt, ki ravno danes na Bavarskem na pogovorih glede migracij gosti kolege iz Francije, Poljske, Avstrije, Danske in Češke. Gre za drugi izgon Afganistancev iz Nemčije od vrnitve talibanov na oblast leta 2021. Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk je ponovno pozval k takojšnji ustavitvi prisilnega vračanja vseh afganistanskih beguncev.
NOVI SAD - Višje sodišče je razsodilo, da morata srbska država in državno podjetje Infrastruktura železnice Srbije družinam štirih umrlih ob lanskem zrušenju nadstreška na železniški postaji v Novem Sadu plačati okoli 166.000 evrov oziroma vsaki 43.000 evrov odškodnine. V nesreči, ki je sprožila večmesečne protivladne proteste, umrlo 16 ljudi.
WASHINGTON - Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek zvečer objavil, da je pravosodni ministrici Pam Bondi naročil, naj objavi \"ustrezna\" pričevanja iz dosjejev pokojnega obsojenega spolnega prestopnika Jeffreyja Epsteina. Pred tem pa je predsednik ZDA skušal ustaviti objavo članka v časniku Wall Street Journal, ki vsebuje njegovo provokativno voščilo Epsteinu za 50. rojstni dan iz leta 2003.
WASHINGTON - Predstavniški dom ameriškega kongresa, v katerem prevladujejo republikanci, je sprejel predlog zakona, ki predvideva zmanjšanje financiranja tuje pomoči in javnih medijev za devet milijard dolarjev. Predlog je pred tem sprejel senat, sedaj pa ga mora podpisati še predsednik Donald Trump. Večina rezov v pomoč tujini bo prizadela zlasti revnejše države, ki jih pestijo bolezni, konflikti in naravne nesreče, težave pa bi lahko imeli tudi javni mediji v ZDA.
WASHINGTON - Predstavniški dom ameriškega kongresa je v četrtek s 308 glasovi proti 122 sprejel prvo večjo zakonodajno prenovo predpisov o kriptovalutah, s čimer je na predsednikovo mizo poslal predlog zakona, ki bo uvedel nova pravila za t. i. stablecoine. Kripto podjetja so s tem dosegla zgodovinsko lobistično zmago, potem ko so v prizadevanja za vpliv na zakonodajalce vložila več sto milijonov dolarjev.
BRASILIA - Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro mora med čakanjem na konec sodnega postopka zaradi obtožb o pripravi državnega udara nositi napravo za elektronski nadzor, je odločil sodnik vrhovnega sodišča. Bolsonaru skuša pomagati ameriški predsednik Donald Trump, ki je njegov pregon označil za lov na čarovnice in je zato napovedal uvedbo 50-odstotnih carin na uvoz iz Brazilije. Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva je v četrtek Lula je Trumpove grožnje označil za izsiljevanje in zatrdil, da Brazilija ne bo popustila pod takšnim pritiskom.
WASHINGTON - Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je v četrtek zvečer obvestila novinarje v Beli hiši, da so predsedniku ZDA Donaldu Trumpu postavili diagnozo kronične, vendar nenevarne bolezni ožilja. Zagotovila je, da je 79-letni predsednik še naprej odličnega zdravja. Vprašanja o Trumpovih zdravstvenih težavah so se okrepila po nedavni objavi fotografij, na katerih je videti, da ima Trump pri gležnjih močno otečene noge.
DAKAR - Francija je v četrtek slovesno predala nadzor nad svojima zadnjima vojaškima oporiščema v Dakarju, s čimer je uradno končala 65 let stalne vojaške navzočnosti v Senegalu. Čeprav umik francoske vojske pomeni pomemben geopolitični premik, sta državi poudarili, da se bo njuno vojaško sodelovanje nadaljevalo. Umik francoskih sil iz Senegala sledi podobnim umikom po vsej afriški celini, kjer nekdanje francoske kolonije vse bolj obračajo hrbet Parizu.
SARAJEVO/BOL NA BRAČU - Na jugu Bosne in Hercegovine se že skoraj dva tedna borijo z velikim požarom na območju Trebinja, ki ga je pred 13 dnevi zanetila strela. Ogenj se je v četrtek zvečer približal magistralni cesti in ogrožal hiše v eni od bližnjih vasi, ki pa jih je gasilcem uspelo ubraniti. Gasilcem pri preprečevanju širjenja ognja pomagajo pripadniki civilne zaščite in prostovoljci, pa tudi helikopter ministrstva za notranje zadeve Republike Srbske. S požarom so se spopadali tudi hrvaški gasilci nad Bolom na Braču. Gori tudi v Črni gori in drugod po Sredozemlju. (konec)akt/akt STA208 2025-07-18/20:30
BRUSELJ - Države članice EU so dosegle dogovor o novem, 18. svežnju sankcij proti Rusiji, potem ko je Slovaška v četrtek sporočila, da umika svoj veto. Nov paket sankcij med drugim vključuje znižanje cenovne kapice za rusko nafto, ukrepe proti ruskima plinovodoma Severni tok 1 in 2 ter sankcije proti ruskemu bančnemu sektorju. Sprejem dodatnih sankcij so že pozdravili visoki predstavniki EU in več držav, med njimi tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Rusija je bila kritična.
BRUSELJ/TEHERAN - Nemčija, Francija, Združeno kraljestvo in visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas so v četrtek znova pozvali Iran k obnovitvi pogajanj o jedrskem programu. Želijo si, da bi s pogajanji do konca poletja dosegli konkreten napredek. V nasprotnem primeru so zagrozili s ponovno uvedbo sankcij prek mehanizma ZN. Teheran je v odzivu sporočil, da ni razlogov ali podlage za sankcije, in da bi morala Evropa opustiti zastarele politike groženj in pritiska.
BRUSELJ - Svet EU je potrdil predlog Evropske komisije za dvoletno podaljšanje uredbe o skladiščenju plina, ki kot cilj določa 90-odstotno zapolnjenost podzemnih skladišč plina v EU. Uredba bo tako veljala do konca leta 2027, prinaša pa tudi večjo preglednost glede deleža ruskega plina v skladiščih, so sporočili iz Sveta EU. Uredba o skladiščenju plina bi se sicer iztekla s koncem letošnjega leta.
GAZA/WASHINGTON/VATIKAN - Izraelski premier Benjamin Netanjahu je ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu v četrtek zvečer v telefonskem pogovoru povedal, da je bil napad na katoliško cerkev Svete družine v Gazi napaka s strani izraelskih sil. Kasneje se je na to temo pogovarjal še s papežem Leonom XIV. V izraelskem napadu na edino katoliško cerkev v Gazi so bili v četrtek ubiti trije ljudje, med okrog desetimi ranjenimi je bil tudi duhovnik Gabriel Romanelli. Izrael nadaljuje smrtonosne napade na enklavo.
VARŠAVA - Zaradi smrti nosečnice, ki ji leta 2021 kljub resnim zapletom niso hoteli opraviti umetne prekinitve nosečnosti, ki bi ji rešila življenje, je poljsko sodišče v četrtek na zaporne kazni obsodilo tri zdravnike. Njen primer je sprožil množične proteste, saj je umrla kmalu po zaostritvi zakonodaje o splavu. Ta kljub napovedim aktualne vlade ostaja zelo rigorozna.
KIJEV - Ukrajina bo tujim orožarskim podjetjem omogočila testiranje orožja na fronti, je v četrtek sporočila platforma Brave1, ki jo je ustanovila ukrajinska vlada. Več podjetij je zainteresiranih za sodelovanje, v ta namen pa so pri Brave1 pripravili seznam tehnologij, ki jih želijo testirati. Med njihovimi prioritetami je zlasti področje zračne obrambe. V današnjih ruskih napadih na Ukrajino je bilo ubitih najmanj šest ljudi.
LEIPZIG/MÜNCHEN - Nemške oblasti so v domovino izgnale 81 afganistanskih državljanov, ki so bili v Nemčiji obsojeni za kazniva dejanja, je sporočil notranji minister Alexander Dobrindt, ki ravno danes na Bavarskem na pogovorih glede migracij gosti kolege iz Francije, Poljske, Avstrije, Danske in Češke. Gre za drugi izgon Afganistancev iz Nemčije od vrnitve talibanov na oblast leta 2021. Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk je ponovno pozval k takojšnji ustavitvi prisilnega vračanja vseh afganistanskih beguncev.
NOVI SAD - Višje sodišče je razsodilo, da morata srbska država in državno podjetje Infrastruktura železnice Srbije družinam štirih umrlih ob lanskem zrušenju nadstreška na železniški postaji v Novem Sadu plačati okoli 166.000 evrov oziroma vsaki 43.000 evrov odškodnine. V nesreči, ki je sprožila večmesečne protivladne proteste, umrlo 16 ljudi.
WASHINGTON - Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek zvečer objavil, da je pravosodni ministrici Pam Bondi naročil, naj objavi \"ustrezna\" pričevanja iz dosjejev pokojnega obsojenega spolnega prestopnika Jeffreyja Epsteina. Pred tem pa je predsednik ZDA skušal ustaviti objavo članka v časniku Wall Street Journal, ki vsebuje njegovo provokativno voščilo Epsteinu za 50. rojstni dan iz leta 2003.
WASHINGTON - Predstavniški dom ameriškega kongresa, v katerem prevladujejo republikanci, je sprejel predlog zakona, ki predvideva zmanjšanje financiranja tuje pomoči in javnih medijev za devet milijard dolarjev. Predlog je pred tem sprejel senat, sedaj pa ga mora podpisati še predsednik Donald Trump. Večina rezov v pomoč tujini bo prizadela zlasti revnejše države, ki jih pestijo bolezni, konflikti in naravne nesreče, težave pa bi lahko imeli tudi javni mediji v ZDA.
WASHINGTON - Predstavniški dom ameriškega kongresa je v četrtek s 308 glasovi proti 122 sprejel prvo večjo zakonodajno prenovo predpisov o kriptovalutah, s čimer je na predsednikovo mizo poslal predlog zakona, ki bo uvedel nova pravila za t. i. stablecoine. Kripto podjetja so s tem dosegla zgodovinsko lobistično zmago, potem ko so v prizadevanja za vpliv na zakonodajalce vložila več sto milijonov dolarjev.
BRASILIA - Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro mora med čakanjem na konec sodnega postopka zaradi obtožb o pripravi državnega udara nositi napravo za elektronski nadzor, je odločil sodnik vrhovnega sodišča. Bolsonaru skuša pomagati ameriški predsednik Donald Trump, ki je njegov pregon označil za lov na čarovnice in je zato napovedal uvedbo 50-odstotnih carin na uvoz iz Brazilije. Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva je v četrtek Lula je Trumpove grožnje označil za izsiljevanje in zatrdil, da Brazilija ne bo popustila pod takšnim pritiskom.
WASHINGTON - Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je v četrtek zvečer obvestila novinarje v Beli hiši, da so predsedniku ZDA Donaldu Trumpu postavili diagnozo kronične, vendar nenevarne bolezni ožilja. Zagotovila je, da je 79-letni predsednik še naprej odličnega zdravja. Vprašanja o Trumpovih zdravstvenih težavah so se okrepila po nedavni objavi fotografij, na katerih je videti, da ima Trump pri gležnjih močno otečene noge.
DAKAR - Francija je v četrtek slovesno predala nadzor nad svojima zadnjima vojaškima oporiščema v Dakarju, s čimer je uradno končala 65 let stalne vojaške navzočnosti v Senegalu. Čeprav umik francoske vojske pomeni pomemben geopolitični premik, sta državi poudarili, da se bo njuno vojaško sodelovanje nadaljevalo. Umik francoskih sil iz Senegala sledi podobnim umikom po vsej afriški celini, kjer nekdanje francoske kolonije vse bolj obračajo hrbet Parizu.
SARAJEVO/BOL NA BRAČU - Na jugu Bosne in Hercegovine se že skoraj dva tedna borijo z velikim požarom na območju Trebinja, ki ga je pred 13 dnevi zanetila strela. Ogenj se je v četrtek zvečer približal magistralni cesti in ogrožal hiše v eni od bližnjih vasi, ki pa jih je gasilcem uspelo ubraniti. Gasilcem pri preprečevanju širjenja ognja pomagajo pripadniki civilne zaščite in prostovoljci, pa tudi helikopter ministrstva za notranje zadeve Republike Srbske. S požarom so se spopadali tudi hrvaški gasilci nad Bolom na Braču. Gori tudi v Črni gori in drugod po Sredozemlju. (konec)akt/akt STA208 2025-07-18/20:30