Vaš razgled
Na Kranfestu tudi nebo ne zdrži brez ritma
Pregled dogodkov v svetu v petek, 1. avgusta.***
WASHINGTON - Predsednik ZDA Donald Trump je v četrtek podpisal izvršni ukaz, po katerem bodo za 68 držav in EU od 7. avgusta veljale višje carine od 10-odstotnih osnovnih, uvedenih za ves svet. Nove splošne carinske stopnje za uvoz v ZDA bi morale začeti veljati danes, a so rok preložili, ker se mora Trumpova vlada organizirati. Trump je v četrtek tudi zvišal carine na uvoz iz Kanade na 35 odstotkov. Ta carinska stopnja sicer velja le za blago, ki ni opredeljeno v sporazumu o prosti trgovini Severne Amerike. Nove carine za Kanado so v nasprotju z ostalimi začele veljati že danes.
WASHINGTON/BRUSELJ - Trgovinske partnerice se na najnovejše odločitve ZDA glede carinskih stopenj odzivajo različno. Na veliko večino uvoza iz EU v ZDA bodo veljale 15-odstotne carine, s čimer bodo izvozniki po oceni komisarja za trgovino Maroša Šefčoviča v bolj konkurenčnem položaju. V Kanadi so razočarani, v Švici, ki bo v primerjavi z EU tarča višjih carin, pa se želijo še pogajati. Tečaji delnic na pomembnejših borzah v Evropi so se danes v luči carin ZDA znižali.
SARAJEVO - Prizivno sodišče v Bosni in Hercegovini je sporočilo, da je potrdilo obsodbo predsednika Republike Srbske Milorada Dodika zaradi nespoštovanja odločitev visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH. Obsojen je na leto dni zapora in prepoved delovanja v politiki. V skladu z odločitvijo bo moral prenehati opravljati predsedniške dolžnosti, za šest let pa mu bo prepovedano opravljanje vseh javnih funkcij, ki vključujejo porabo javnih sredstev.
BANJALUKA/BRUSELJ/BUDIMPEŠTA - Dodik je pravnomočno obsodbo proti sebi označil za poskus uničenja Republike Srbske. Ob tem je rojake pozval, naj ostanejo mirni in ga podprejo. Kot je zatrdil, kljub sodbi ostaja na čelu entitete. V Bruslju so v odzivu dejali, da je odločitev sodišča zavezujoča in jo je treba spoštovati. Na Madžarskem so medtem stopili v bran Dodiku ter odločitev označili za nelegitimno in politično motivirano, podobno meni tudi rusko veleposlaništvo v BiH.
GAZA - Posebni ameriški odposlanec Steve Witkoff je obiskal Gazo, kjer si je ogledal centre za razdeljevanje hrane, s katerimi upravlja sporna ameriško-izraelska Humanitarna fundacija za Gazo (GHF). Njegov obisk sledi vse glasnejšim mednarodnim kritikam na račun Izraela zaradi oviranja dostav humanitarne pomoči v Gazo in poročil o grozeči lakoti. Po koncu obiska je namignil na oblikovanje novega načrta ZDA za pomoč prebivalcem uničene palestinske enklave.
GAZA/PARIZ/BERLIN/MADRID/RIM - Francija, Nemčija in Španija so sporočile, da so v Gazo iz zraka dostavile več ton humanitarne pomoči. V Parizu in Madridu so ob tem opozorili na lakoto v Gazi in pozvali Izrael, naj omogoči neoviran dostop pomoči v enklavo. Agencija ZN za palestinske begunce (UNRWA) je medtem znova opozorila na neučinkovitost dostave pomoči iz zraka. Italija pa je napovedala, da se bo 9. avgusta prav tako pridružila izvajanju tovrstnih dostav pomoči.
JERUZALEM/RAMALA - Nemški zunanji minister Johann Wadephul je v četrtek med obiskom v Jeruzalemu pozval k izboljšanju humanitarnih razmer v Gazi, od koder prihajajo poročila o lakoti. Tamkajšnje razmere je opisal kot nevzdržne, ob tem pa vnovič posvaril, da se Izrael sooča z mednarodno izolacijo. Wadephul se je nato danes srečal s palestinskimi oblastmi v Ramali in med drugim posvaril Izrael pred nezakonito priključitvijo Zahodnega brega.
HELSINKI - Finski predsednik Alexander Stubb je napovedal, da je pripravljen odobriti priznanje palestinske države, če bo vlada predlagala tovrstno potezo. Premier Petteri Orpo je medtem dejal, da Finska podpira rešitev dveh držav. Glede priznanja Palestine pa je tako v finski politiki kot javnosti več razhajanj in nejasnosti. Orpo je dejal še, da se bodo do septembra, ko naj bi več evropskih držav priznalo Palestino, nadaljevala posvetovanja med vlado in predsednikom.
KIJEV/WASHINGTON - V četrtkovem ruskem napadu na Kijev je bilo po zadnjih podatkih ubitih 31 ljudi, med njimi pet otrok. Ranjenih je bilo 159 ljudi, med njimi tudi 16 otrok, je sporočil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in pozval k povečanju pritiska na Moskvo. V enem najhujših napadov na Kijev je bilo ranjenih več kot 150 ljudi. Ukrajina je bila minulo noč znova tarča napadov, ki so zahtevali nove žrtve.
WASHINGTON - Predsednik ZDA Donald Trump je sporočil, da je ukazal napotitev dveh jedrskih podmornic \"na ustrezna območja\". Odločitev je po lastnih besedah sprejel \"za vsak slučaj\", pri čemer je omenil provokativne izjave nekdanjega ruskega predsednika in trenutnega namestnika vodje sveta za nacionalno varnost Dmitrija Medvedjeva. Vojno v Ukrajini je ob tem označil za nesmiselno in nepotrebno, odgovornost zanjo pa pripisal svojemu predhodniku Joeju Bidnu.
LUXEMBOURG/RIM - Članice EU lahko opredelijo države kot varne z namenom pospešitve azilnih postopkov in izgonov tujcev, če razkrijejo vire, s pomočjo katerih so naredili takšno oceno, je odločilo Sodišče EU (ECJ). Sodišče poudarja, da se lahko državo opredeli kot varno le, če nudi zadostno zaščito vsemu prebivalstvu, vključno z manjšinami. Italijanska premierka Giorgia Meloni je bila kritična do odločitve ECJ, saj da dodatno omejuje že tako omejen manevrski prostor vlad.
BEOGRAD - Zaradi sumov korupcije in drugih nepravilnosti v zvezi z obnovo železniške postaje v Novem Sadu je bilo pridržanih šest ljudi, med njimi tudi nekdanji gradbeni minister Tomislav Momirović. Postaja je bila novembra lani prizorišče smrtonosnega padca nadstreška, ki je terjal 16 življenj in sprožil množične protivladne proteste. Kasneje so v skladu s predhodnimi napovedi aretirali še pet oseb. Skupno naj bi preiskovali 15 ljudi.
NOVI PAZAR - Zamaskirani neznanci so iz stavbe univerze v Novem Pazarju v noči na torek tudi s pomočjo sile in policije izgnali študente, ki so objekt zasedali od januarja. To in kasnejša pridržanja na protestih v tem mestu na jugu Srbije so dala nov zagon protestniškemu gibanju. Študenti so medtem ponovno zasedli univerzo. V solidarnosti s kolegi z juga Srbije so več blokad postavili tudi študenti v Beogradu in več drugih mestih.
SISAK - Nekdanji hrvaški premier Ivo Sanader bo iz zapora najverjetneje izpuščen v ponedeljek, je sporočilo sodišče v Sisku. Sanader je prestajal 18-letno zaporno kazen zaradi korupcije, omenjeno sodišče pa je v četrtek odločilo, da je izpolnil pogoje za predčasni izpust. Hrvaško državno tožilstvo je napovedalo, da se na odločitev sodišča o predčasni izpustitvi Sanaderja ne bo pritožilo.
PRIŠTINA - Kosovske oblasti so ukinile carine na ves uvoz iz ZDA, kar so utemeljile z odločitvijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da državo izvzame iz novih ameriških uvoznih carin. Kot je dejal dosedanji kosovski premier Albin Kurti, bo odločitev pozitivno vplivala na trgovinsko menjavo in naložbeno aktivnost. Pred tem so tako za uvoz ameriškega blaga na Kosovo kot obratno veljale 10-odstotne carine.
BRUSELJ/OTTAWA - V veljavo je stopil sporazum med EU in Kanado o poenostavitvi in okrepitvi trgovinskega sodelovanja, ki bo po oceni Evropske komisije okrepil čezatlantsko trgovinsko sodelovanje sredi nenehnih motenj v svetovni dobavni verigi. Prispeval bo tudi k zmanjšanju inšpekcijskih nadzorov in hitrejši obdelavi pošiljk na carini.
BRUSELJ/PARIZ - Javnemu posvetovanju o prihodnji ureditvi zaščite evropskega jeklarskega sektorja, ki ga je julija začela Evropska komisija, je svoj neuradni predlog ta teden dodala še Francija. Pridobila je podporo desetih članic EU. Francoski vinarji medtem opozarjajo na uničujoče posledice, ki bodo za sektor prinesle ameriške carine. Francoske oblasti in EU so pozvali, naj nadaljujejo pogajanja z ZDA.
LUXEMBOURG - Medletna inflacija v območju evra je julija ostala stabilna pri dveh odstotkih, je v prvi oceni navedel evropski statistični urad Eurostat. Najbolj so se podražili hrana, alkohol in tobačni izdelki, in sicer za 3,3 odstotka. Storitve so bile v povprečju dražje za 3,1 odstotka in neenergetske industrijske dobrine za 0,8 odstotka. Energenti so se medtem pocenili za 2,5 odstotka.
WASHINGTON - Ameriški delodajalci so julija neto odprli 73.000 novih delovnih mest, je objavilo ameriško ministrstvo za delo. To je precej manj od pričakovanj analitikov, ki so bila pri 110.000 delovnih mestih. Ministrstvo je ob tem podatke o zaposlovanju v juniju in maju popravilo bistveno navzdol in sprožilo politični vihar. Statistika je sprožila oster napad ameriškega predsednika Donalda Trumpa na predsednika centralne banke Federal Reserve (Fed) Jeroma Powlla. (konec)lkr/akt/mlu/sg/rpe/zc/las/rp/lkr STA200 2025-08-01/20:30
WASHINGTON - Predsednik ZDA Donald Trump je v četrtek podpisal izvršni ukaz, po katerem bodo za 68 držav in EU od 7. avgusta veljale višje carine od 10-odstotnih osnovnih, uvedenih za ves svet. Nove splošne carinske stopnje za uvoz v ZDA bi morale začeti veljati danes, a so rok preložili, ker se mora Trumpova vlada organizirati. Trump je v četrtek tudi zvišal carine na uvoz iz Kanade na 35 odstotkov. Ta carinska stopnja sicer velja le za blago, ki ni opredeljeno v sporazumu o prosti trgovini Severne Amerike. Nove carine za Kanado so v nasprotju z ostalimi začele veljati že danes.
WASHINGTON/BRUSELJ - Trgovinske partnerice se na najnovejše odločitve ZDA glede carinskih stopenj odzivajo različno. Na veliko večino uvoza iz EU v ZDA bodo veljale 15-odstotne carine, s čimer bodo izvozniki po oceni komisarja za trgovino Maroša Šefčoviča v bolj konkurenčnem položaju. V Kanadi so razočarani, v Švici, ki bo v primerjavi z EU tarča višjih carin, pa se želijo še pogajati. Tečaji delnic na pomembnejših borzah v Evropi so se danes v luči carin ZDA znižali.
SARAJEVO - Prizivno sodišče v Bosni in Hercegovini je sporočilo, da je potrdilo obsodbo predsednika Republike Srbske Milorada Dodika zaradi nespoštovanja odločitev visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH. Obsojen je na leto dni zapora in prepoved delovanja v politiki. V skladu z odločitvijo bo moral prenehati opravljati predsedniške dolžnosti, za šest let pa mu bo prepovedano opravljanje vseh javnih funkcij, ki vključujejo porabo javnih sredstev.
BANJALUKA/BRUSELJ/BUDIMPEŠTA - Dodik je pravnomočno obsodbo proti sebi označil za poskus uničenja Republike Srbske. Ob tem je rojake pozval, naj ostanejo mirni in ga podprejo. Kot je zatrdil, kljub sodbi ostaja na čelu entitete. V Bruslju so v odzivu dejali, da je odločitev sodišča zavezujoča in jo je treba spoštovati. Na Madžarskem so medtem stopili v bran Dodiku ter odločitev označili za nelegitimno in politično motivirano, podobno meni tudi rusko veleposlaništvo v BiH.
GAZA - Posebni ameriški odposlanec Steve Witkoff je obiskal Gazo, kjer si je ogledal centre za razdeljevanje hrane, s katerimi upravlja sporna ameriško-izraelska Humanitarna fundacija za Gazo (GHF). Njegov obisk sledi vse glasnejšim mednarodnim kritikam na račun Izraela zaradi oviranja dostav humanitarne pomoči v Gazo in poročil o grozeči lakoti. Po koncu obiska je namignil na oblikovanje novega načrta ZDA za pomoč prebivalcem uničene palestinske enklave.
GAZA/PARIZ/BERLIN/MADRID/RIM - Francija, Nemčija in Španija so sporočile, da so v Gazo iz zraka dostavile več ton humanitarne pomoči. V Parizu in Madridu so ob tem opozorili na lakoto v Gazi in pozvali Izrael, naj omogoči neoviran dostop pomoči v enklavo. Agencija ZN za palestinske begunce (UNRWA) je medtem znova opozorila na neučinkovitost dostave pomoči iz zraka. Italija pa je napovedala, da se bo 9. avgusta prav tako pridružila izvajanju tovrstnih dostav pomoči.
JERUZALEM/RAMALA - Nemški zunanji minister Johann Wadephul je v četrtek med obiskom v Jeruzalemu pozval k izboljšanju humanitarnih razmer v Gazi, od koder prihajajo poročila o lakoti. Tamkajšnje razmere je opisal kot nevzdržne, ob tem pa vnovič posvaril, da se Izrael sooča z mednarodno izolacijo. Wadephul se je nato danes srečal s palestinskimi oblastmi v Ramali in med drugim posvaril Izrael pred nezakonito priključitvijo Zahodnega brega.
HELSINKI - Finski predsednik Alexander Stubb je napovedal, da je pripravljen odobriti priznanje palestinske države, če bo vlada predlagala tovrstno potezo. Premier Petteri Orpo je medtem dejal, da Finska podpira rešitev dveh držav. Glede priznanja Palestine pa je tako v finski politiki kot javnosti več razhajanj in nejasnosti. Orpo je dejal še, da se bodo do septembra, ko naj bi več evropskih držav priznalo Palestino, nadaljevala posvetovanja med vlado in predsednikom.
KIJEV/WASHINGTON - V četrtkovem ruskem napadu na Kijev je bilo po zadnjih podatkih ubitih 31 ljudi, med njimi pet otrok. Ranjenih je bilo 159 ljudi, med njimi tudi 16 otrok, je sporočil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in pozval k povečanju pritiska na Moskvo. V enem najhujših napadov na Kijev je bilo ranjenih več kot 150 ljudi. Ukrajina je bila minulo noč znova tarča napadov, ki so zahtevali nove žrtve.
WASHINGTON - Predsednik ZDA Donald Trump je sporočil, da je ukazal napotitev dveh jedrskih podmornic \"na ustrezna območja\". Odločitev je po lastnih besedah sprejel \"za vsak slučaj\", pri čemer je omenil provokativne izjave nekdanjega ruskega predsednika in trenutnega namestnika vodje sveta za nacionalno varnost Dmitrija Medvedjeva. Vojno v Ukrajini je ob tem označil za nesmiselno in nepotrebno, odgovornost zanjo pa pripisal svojemu predhodniku Joeju Bidnu.
LUXEMBOURG/RIM - Članice EU lahko opredelijo države kot varne z namenom pospešitve azilnih postopkov in izgonov tujcev, če razkrijejo vire, s pomočjo katerih so naredili takšno oceno, je odločilo Sodišče EU (ECJ). Sodišče poudarja, da se lahko državo opredeli kot varno le, če nudi zadostno zaščito vsemu prebivalstvu, vključno z manjšinami. Italijanska premierka Giorgia Meloni je bila kritična do odločitve ECJ, saj da dodatno omejuje že tako omejen manevrski prostor vlad.
BEOGRAD - Zaradi sumov korupcije in drugih nepravilnosti v zvezi z obnovo železniške postaje v Novem Sadu je bilo pridržanih šest ljudi, med njimi tudi nekdanji gradbeni minister Tomislav Momirović. Postaja je bila novembra lani prizorišče smrtonosnega padca nadstreška, ki je terjal 16 življenj in sprožil množične protivladne proteste. Kasneje so v skladu s predhodnimi napovedi aretirali še pet oseb. Skupno naj bi preiskovali 15 ljudi.
NOVI PAZAR - Zamaskirani neznanci so iz stavbe univerze v Novem Pazarju v noči na torek tudi s pomočjo sile in policije izgnali študente, ki so objekt zasedali od januarja. To in kasnejša pridržanja na protestih v tem mestu na jugu Srbije so dala nov zagon protestniškemu gibanju. Študenti so medtem ponovno zasedli univerzo. V solidarnosti s kolegi z juga Srbije so več blokad postavili tudi študenti v Beogradu in več drugih mestih.
SISAK - Nekdanji hrvaški premier Ivo Sanader bo iz zapora najverjetneje izpuščen v ponedeljek, je sporočilo sodišče v Sisku. Sanader je prestajal 18-letno zaporno kazen zaradi korupcije, omenjeno sodišče pa je v četrtek odločilo, da je izpolnil pogoje za predčasni izpust. Hrvaško državno tožilstvo je napovedalo, da se na odločitev sodišča o predčasni izpustitvi Sanaderja ne bo pritožilo.
PRIŠTINA - Kosovske oblasti so ukinile carine na ves uvoz iz ZDA, kar so utemeljile z odločitvijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da državo izvzame iz novih ameriških uvoznih carin. Kot je dejal dosedanji kosovski premier Albin Kurti, bo odločitev pozitivno vplivala na trgovinsko menjavo in naložbeno aktivnost. Pred tem so tako za uvoz ameriškega blaga na Kosovo kot obratno veljale 10-odstotne carine.
BRUSELJ/OTTAWA - V veljavo je stopil sporazum med EU in Kanado o poenostavitvi in okrepitvi trgovinskega sodelovanja, ki bo po oceni Evropske komisije okrepil čezatlantsko trgovinsko sodelovanje sredi nenehnih motenj v svetovni dobavni verigi. Prispeval bo tudi k zmanjšanju inšpekcijskih nadzorov in hitrejši obdelavi pošiljk na carini.
BRUSELJ/PARIZ - Javnemu posvetovanju o prihodnji ureditvi zaščite evropskega jeklarskega sektorja, ki ga je julija začela Evropska komisija, je svoj neuradni predlog ta teden dodala še Francija. Pridobila je podporo desetih članic EU. Francoski vinarji medtem opozarjajo na uničujoče posledice, ki bodo za sektor prinesle ameriške carine. Francoske oblasti in EU so pozvali, naj nadaljujejo pogajanja z ZDA.
LUXEMBOURG - Medletna inflacija v območju evra je julija ostala stabilna pri dveh odstotkih, je v prvi oceni navedel evropski statistični urad Eurostat. Najbolj so se podražili hrana, alkohol in tobačni izdelki, in sicer za 3,3 odstotka. Storitve so bile v povprečju dražje za 3,1 odstotka in neenergetske industrijske dobrine za 0,8 odstotka. Energenti so se medtem pocenili za 2,5 odstotka.
WASHINGTON - Ameriški delodajalci so julija neto odprli 73.000 novih delovnih mest, je objavilo ameriško ministrstvo za delo. To je precej manj od pričakovanj analitikov, ki so bila pri 110.000 delovnih mestih. Ministrstvo je ob tem podatke o zaposlovanju v juniju in maju popravilo bistveno navzdol in sprožilo politični vihar. Statistika je sprožila oster napad ameriškega predsednika Donalda Trumpa na predsednika centralne banke Federal Reserve (Fed) Jeroma Powlla. (konec)lkr/akt/mlu/sg/rpe/zc/las/rp/lkr STA200 2025-08-01/20:30