Lingua
Knjige pomembne za razvoj govora
Predstavniki stroke in ministrstva o zasnovi prostorskega plana Slovenije Ljubljana
03.04.2025, 17:24
Na ministrstvu za naravne vire in prostor so potekali pogovori stroke na temo zasnove prostorskega plana Slovenije. Osrednji namen dogodka je bila med drugim predstavitev priprav strokovne zasnove plana in ključnih korakov do njegovega oblikovanja ter tudi razprava o pomenu dolgoročnega prostorskega načrtovanja v državi.***
Generalna direktorica direktorata za prostor in graditve na ministrstvu Nataša Bratina je izpostavila, da priprava zasnove prostorskega plana Slovenije ne pomeni začetka na novo, temveč nadaljevanje že zastavljenih strateških usmeritev. Kot ključno izhodišče je navedla strategijo prostorskega razvoja Slovenije 2050, ki je bila oblikovana kot rezultat širokega strokovnega in družbenega soglasja o najbolj sprejemljivem prostorskem razvoju za Slovenijo. Čeprav so njeni cilji in usmeritve jasni, pa se vedno znova pojavlja vprašanje, kako jih bolj konkretizirati in učinkovito prenesti v prakso, je opozorila.
Da bi zagotovili uspešno izvajanje strategije in dosegli zastavljene cilje, je ministrstvo v sodelovanju z resorji in deležniki pripravilo akcijski načrt za izvajanje strategije do leta 2034.
Kot so sporočili z ministrstva, je dokument v zaključni fazi in ga bo predvidoma aprila potrdila vlada. Njegov del je tudi priprava zasnove prostorskega plana Slovenije, ki bo služila kot strokovna podlaga za dolgoročno usmerjanje prostorskega razvoja države.
V nadaljevanju dogodka so sodelujoči osvetlili ključne vidike pristopa k pripravi zasnove prostorskega plana. Aša Rogelj z ministrstva za naravne vire in prostor je pojasnila, da bo ta vključevala prostorske vsebine, ki so v pristojnosti države oziroma so pomembne za doseganje razvojnih ciljev države.
O tem, kaj takšna strokovna podlaga lahko dolgoročno pomeni za razvojno planiranje in prostorsko načrtovanje, pa je spregovoril Ivan Stanič z ministrstva. Kot primer je navedel prostorsko zasnovo Ljubljane iz začetka tega tisočletja, ki še vedno ostaja strokovno izhodišče za načrtovanje in projekte v glavnem mestu.
Boštjan Kerbler in Igor Bizjak z Urbanističnega inštituta RS pa sta na primeru izzivov demografskih sprememb in stanovanjske problematike poudarila pomen strokovnega analitičnega pristopa. Kot ključna izziva pri pripravi zasnove prostorskega plana Slovenije sta izpostavila problematiko zagotavljanja zemljišč za javno stanovanjsko gradnjo in ugotavljanje dejanskih potreb po stanovanjih.
V razpravi so udeleženci po navedbah ministrstva opozorili na nujnost celostnega pristopa k prostorskemu načrtovanju, izpostavili pa so tudi pomen aktualnih podatkov ter kakovostnih strokovnih analiz. Poudarili so še, da mora zasnova prostorskega plana odsevati razvojne potrebe države in potenciale prostorskega urejanja ter zagotavljati uravnotežen in trajnostno usmerjen prostorski razvoj. Pri tem so izpostavili policentričen razvoj, ki bi prispeval k enakomerni porazdelitvi gospodarskih in družbenih aktivnosti ter okrepil povezljivost med regijami. (konec)las/bg STA197 2025-04-03/17:23
Generalna direktorica direktorata za prostor in graditve na ministrstvu Nataša Bratina je izpostavila, da priprava zasnove prostorskega plana Slovenije ne pomeni začetka na novo, temveč nadaljevanje že zastavljenih strateških usmeritev. Kot ključno izhodišče je navedla strategijo prostorskega razvoja Slovenije 2050, ki je bila oblikovana kot rezultat širokega strokovnega in družbenega soglasja o najbolj sprejemljivem prostorskem razvoju za Slovenijo. Čeprav so njeni cilji in usmeritve jasni, pa se vedno znova pojavlja vprašanje, kako jih bolj konkretizirati in učinkovito prenesti v prakso, je opozorila.
Da bi zagotovili uspešno izvajanje strategije in dosegli zastavljene cilje, je ministrstvo v sodelovanju z resorji in deležniki pripravilo akcijski načrt za izvajanje strategije do leta 2034.
Kot so sporočili z ministrstva, je dokument v zaključni fazi in ga bo predvidoma aprila potrdila vlada. Njegov del je tudi priprava zasnove prostorskega plana Slovenije, ki bo služila kot strokovna podlaga za dolgoročno usmerjanje prostorskega razvoja države.
V nadaljevanju dogodka so sodelujoči osvetlili ključne vidike pristopa k pripravi zasnove prostorskega plana. Aša Rogelj z ministrstva za naravne vire in prostor je pojasnila, da bo ta vključevala prostorske vsebine, ki so v pristojnosti države oziroma so pomembne za doseganje razvojnih ciljev države.
O tem, kaj takšna strokovna podlaga lahko dolgoročno pomeni za razvojno planiranje in prostorsko načrtovanje, pa je spregovoril Ivan Stanič z ministrstva. Kot primer je navedel prostorsko zasnovo Ljubljane iz začetka tega tisočletja, ki še vedno ostaja strokovno izhodišče za načrtovanje in projekte v glavnem mestu.
Boštjan Kerbler in Igor Bizjak z Urbanističnega inštituta RS pa sta na primeru izzivov demografskih sprememb in stanovanjske problematike poudarila pomen strokovnega analitičnega pristopa. Kot ključna izziva pri pripravi zasnove prostorskega plana Slovenije sta izpostavila problematiko zagotavljanja zemljišč za javno stanovanjsko gradnjo in ugotavljanje dejanskih potreb po stanovanjih.
V razpravi so udeleženci po navedbah ministrstva opozorili na nujnost celostnega pristopa k prostorskemu načrtovanju, izpostavili pa so tudi pomen aktualnih podatkov ter kakovostnih strokovnih analiz. Poudarili so še, da mora zasnova prostorskega plana odsevati razvojne potrebe države in potenciale prostorskega urejanja ter zagotavljati uravnotežen in trajnostno usmerjen prostorski razvoj. Pri tem so izpostavili policentričen razvoj, ki bi prispeval k enakomerni porazdelitvi gospodarskih in družbenih aktivnosti ter okrepil povezljivost med regijami. (konec)las/bg STA197 2025-04-03/17:23