Maraton Franja
Na Franji zmagala Slovenka in Italijan
Predlog novele zakona o oskrbi z električno energijo na poti k sprejemu v DZ Ljubljana
18.06.2025, 11:21
Poslanci obravnavajo predlog novele zakona o oskrbi z električno energijo, ki prenaša določila direktive EU s ciljem pospešitve zelenega prehoda, boljše zaščite porabnikov in krepitve odpornosti elektroenergetskega sistema. Obenem prinaša načela pri metodologiji za obračun omrežnine. Vse kaže, da bo novela v popoldanskem glasovanju sprejeta.***
Novela bo po vladnem predlogu v slovensko zakonodajo prenesla določbe evropske direktive o skupnih pravilih notranjega trga električne energije. Ker Slovenija prenosa še ni opravila, je Evropska komisija začela postopek proti državi.
V predlogu so tudi nekatere rešitve, ki niso povezane z direktivo. Med drugim je predvidena oprostitev plačevanja omrežnine za nove črpalne hidroelektrarne in baterijske hranilnike, ki so neposredno priključeni na omrežje (torej oprostitev ne bi veljala npr. za hranilnike pri samooskrbi gospodinjstev).
V današnji predstavitvi stališč poslanskih skupin so podporo zakonskemu predlogu napovedali v največji poslanski skupini Svoboda, poleg tega pa še v poslanski skupini SD.
Tomaž Lah iz Svobode je izpostavil, da predlagana novela predstavlja pomemben korak naprej pri razvoju, zelenem prehodu in večji učinkovitosti ter odpornosti slovenskega elektroenergetskega sistema. Zakonske spremembe po Lahovih besedah spodbujajo pravičnost, solidarnost, zeleni prehod in tehnološki napredek.
Predrag Baković iz vrst SD je medtem povedal, da predlagani zakon predstavlja korak k varnejšemu, pravičnejšemu in bolj modernemu slovenskemu energetskemu sistemu. Njegovo sprejetje bo pomenilo močnejšo zaščito slovenskih potrošnikov, hitrejše vključevanje čistih virov energije in večjo odpornost slovenskega energetskega sistema, so prepričani v SD.
Poslanska skupina nepovezanih poslancev zakonskemu predlogu ne bo nasprotovala. Da ga ne bodo podprli, so medtem napovedali v poslanski skupini NSi. V poslanskih skupinah SDS in Levice se glede podpore niso izrekli.
Med najpomembnejšimi rešitvami so poslanci izpostavili pravico do souporabe energije, tako da bi lahko proizvajalci električne energije iz obnovljivih virov, denimo samooskrbne sončne elektrarne, viške proizvedene energije delili z drugimi odjemalci, npr. sorodniki, sosedi, prijatelji idr. Ta novost se bo začela uporabljati 1. julija prihodnje leto.
Državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tina Seršen je danes pojasnila, da bo souporaba omogočena na celotnem ozemlju Slovenije. Oče, ki ima sončno elektrarno v Mariboru, bo tako lahko proizvedeno elektriko dodelil hčerki v Postojni.
V souporabi energije bodo lahko sodelovali tudi imetniki sončnih elektrarn, ki so vključeni v tako imenovani sistem letnega netiranja. To je posebej relevantno za tiste, katerih proizvodnja presega njihove potrebe na letni ravni in jim zato ob koncu obračunskega obdobja nastajajo veliki viški. Souporaba je želja, ki so jo imetniki sončnih elektrarn pogosto izpostavljali, je povedala državna sekretarka.
Koncept ima po njenih besedah dodano vrednost tudi v primerih, kjer je na primer lokacija enega odjemalca ustrezna za vgradnjo sončne elektrarne, druga pa morda ne. Ta odjemalca se bosta lahko odločila za skupno investicijo ter imela od tega oba korist. Koncept souporabe bo tako spodbujal povezovanje, pripomogel k bolj učinkoviti porabi viškov in služil kot orodje za zmanjševanje stroškov za elektriko.
Predlagana novela prinaša tudi možnost prožne priključitve, če polna še ni mogoča, pravico odjemalcev do pogodbe s fiksno ceno vsaj za eno leto ter možnost začasne kontrole cen za dobavo elektrike gospodinjstvom, malim poslovnim odjemalcem ter malim in srednjim podjetjem v primeru krize pri oskrbi.
Novosti so še dodatna zaščita odjemalcev pred odpovedjo pogodbe o dobavi in s tem pred odklopom ter dodatne naloge distribucijskega operaterja glede objave jasnih informacij o zmogljivostih, ki so na voljo za nove priključitve.
Prinaša pa predlagana novela tudi opredelitev načel, ki bi jih morala Agencija za energijo upoštevati pri določitvi metodologije za obračun - ta sistem bi moral biti preprost, pravičen, sorazmeren, postopen, hkrati bi moral spodbujati samooskrbo in vlaganja v čiste tehnologije.
To v agenciji vidijo kot neposreden poseg v njihovo pristojnost kot neodvisnega regulatorja na podlagi evropske zakonodaje ter energetskega zakona. Vladna stran to zanika in pravi, da sta za presojo skladnosti nacionalne zakonodaje z evropsko pristojna samo Sodišče EU oz. Evropska komisija.
So pa prav ta spor med vlado in agencijo kot razlog za odtegnitev podpore navedli v NSi. Prepričani so, da se morajo pri zakonih s tehnično in strokovno vsebino najprej poenotiti strokovna stališča, šele nato naj zakon pride v zakonodajni postopek. Ni odgovorno, da politika prevzema končno besedo na račun strokovne presoje, je dejal Janez Žakelj.
Tine Novak iz vrst nepovezanih poslancev medtem predlagana določila vidi kot nedopusten in neposreden poseg v strokovno avtonomijo agencije, ki lahko resno ogrozi skladnost slovenske zakonodaje z evropsko. \"Kakšen je smisel neodvisnega regulatorja, če mu zakonodajalec vnaprej predpiše, kako naj izračuna ključne postavke?\" se je vprašal. Njihova podpora zato ni bianco menica in v prihodnje pričakujejo usklajene rešitve. (konec)jes/mrn STA072 2025-06-18/11:20
Novela bo po vladnem predlogu v slovensko zakonodajo prenesla določbe evropske direktive o skupnih pravilih notranjega trga električne energije. Ker Slovenija prenosa še ni opravila, je Evropska komisija začela postopek proti državi.
V predlogu so tudi nekatere rešitve, ki niso povezane z direktivo. Med drugim je predvidena oprostitev plačevanja omrežnine za nove črpalne hidroelektrarne in baterijske hranilnike, ki so neposredno priključeni na omrežje (torej oprostitev ne bi veljala npr. za hranilnike pri samooskrbi gospodinjstev).
V današnji predstavitvi stališč poslanskih skupin so podporo zakonskemu predlogu napovedali v največji poslanski skupini Svoboda, poleg tega pa še v poslanski skupini SD.
Tomaž Lah iz Svobode je izpostavil, da predlagana novela predstavlja pomemben korak naprej pri razvoju, zelenem prehodu in večji učinkovitosti ter odpornosti slovenskega elektroenergetskega sistema. Zakonske spremembe po Lahovih besedah spodbujajo pravičnost, solidarnost, zeleni prehod in tehnološki napredek.
Predrag Baković iz vrst SD je medtem povedal, da predlagani zakon predstavlja korak k varnejšemu, pravičnejšemu in bolj modernemu slovenskemu energetskemu sistemu. Njegovo sprejetje bo pomenilo močnejšo zaščito slovenskih potrošnikov, hitrejše vključevanje čistih virov energije in večjo odpornost slovenskega energetskega sistema, so prepričani v SD.
Poslanska skupina nepovezanih poslancev zakonskemu predlogu ne bo nasprotovala. Da ga ne bodo podprli, so medtem napovedali v poslanski skupini NSi. V poslanskih skupinah SDS in Levice se glede podpore niso izrekli.
Med najpomembnejšimi rešitvami so poslanci izpostavili pravico do souporabe energije, tako da bi lahko proizvajalci električne energije iz obnovljivih virov, denimo samooskrbne sončne elektrarne, viške proizvedene energije delili z drugimi odjemalci, npr. sorodniki, sosedi, prijatelji idr. Ta novost se bo začela uporabljati 1. julija prihodnje leto.
Državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tina Seršen je danes pojasnila, da bo souporaba omogočena na celotnem ozemlju Slovenije. Oče, ki ima sončno elektrarno v Mariboru, bo tako lahko proizvedeno elektriko dodelil hčerki v Postojni.
V souporabi energije bodo lahko sodelovali tudi imetniki sončnih elektrarn, ki so vključeni v tako imenovani sistem letnega netiranja. To je posebej relevantno za tiste, katerih proizvodnja presega njihove potrebe na letni ravni in jim zato ob koncu obračunskega obdobja nastajajo veliki viški. Souporaba je želja, ki so jo imetniki sončnih elektrarn pogosto izpostavljali, je povedala državna sekretarka.
Koncept ima po njenih besedah dodano vrednost tudi v primerih, kjer je na primer lokacija enega odjemalca ustrezna za vgradnjo sončne elektrarne, druga pa morda ne. Ta odjemalca se bosta lahko odločila za skupno investicijo ter imela od tega oba korist. Koncept souporabe bo tako spodbujal povezovanje, pripomogel k bolj učinkoviti porabi viškov in služil kot orodje za zmanjševanje stroškov za elektriko.
Predlagana novela prinaša tudi možnost prožne priključitve, če polna še ni mogoča, pravico odjemalcev do pogodbe s fiksno ceno vsaj za eno leto ter možnost začasne kontrole cen za dobavo elektrike gospodinjstvom, malim poslovnim odjemalcem ter malim in srednjim podjetjem v primeru krize pri oskrbi.
Novosti so še dodatna zaščita odjemalcev pred odpovedjo pogodbe o dobavi in s tem pred odklopom ter dodatne naloge distribucijskega operaterja glede objave jasnih informacij o zmogljivostih, ki so na voljo za nove priključitve.
Prinaša pa predlagana novela tudi opredelitev načel, ki bi jih morala Agencija za energijo upoštevati pri določitvi metodologije za obračun - ta sistem bi moral biti preprost, pravičen, sorazmeren, postopen, hkrati bi moral spodbujati samooskrbo in vlaganja v čiste tehnologije.
To v agenciji vidijo kot neposreden poseg v njihovo pristojnost kot neodvisnega regulatorja na podlagi evropske zakonodaje ter energetskega zakona. Vladna stran to zanika in pravi, da sta za presojo skladnosti nacionalne zakonodaje z evropsko pristojna samo Sodišče EU oz. Evropska komisija.
So pa prav ta spor med vlado in agencijo kot razlog za odtegnitev podpore navedli v NSi. Prepričani so, da se morajo pri zakonih s tehnično in strokovno vsebino najprej poenotiti strokovna stališča, šele nato naj zakon pride v zakonodajni postopek. Ni odgovorno, da politika prevzema končno besedo na račun strokovne presoje, je dejal Janez Žakelj.
Tine Novak iz vrst nepovezanih poslancev medtem predlagana določila vidi kot nedopusten in neposreden poseg v strokovno avtonomijo agencije, ki lahko resno ogrozi skladnost slovenske zakonodaje z evropsko. \"Kakšen je smisel neodvisnega regulatorja, če mu zakonodajalec vnaprej predpiše, kako naj izračuna ključne postavke?\" se je vprašal. Njihova podpora zato ni bianco menica in v prihodnje pričakujejo usklajene rešitve. (konec)jes/mrn STA072 2025-06-18/11:20