Pred podelitvijo kresnika: V pričakovanju avtorji petih zelo različnih knjig (ozadje)
pripravila Ksenija Brišar Ljubljana

Na Cankarjevem vrhu na Rožniku bodo v ponedeljek podelili letošnjo nagrado kresnik za najboljši roman leta. Nagrado podeljuje časopisna hiša Delo. V ožji izbor se je uvrstilo pet del. Podpisujejo jih Kazimir Kolar, Feri Lainšček, Tina Perić, Anja Radaljac in Ana Schnabl. Razen Lainščka se vsi prvič potegujejo za to nagrado.***
Lainšček bi lahko dobil tretjega kresnika
Lainšček je nagrado prejel že dvakrat, prvič leta 1992 za roman Namesto koga roža cveti in drugič leta 2007 za roman Muriša. Tokrat se za kresnika poteguje s tretjim delom trilogije Kurji pastir z naslovom Kurja fizika. Vsi romani so izšli pri založbi Beletrina, v njih pa je popisal svoje otroštvo in svojo domačo hišo na Goričkem.
\"Zdaj vem, kakšno je bilo moje otroštvo in kako me je oblikovalo, zato tudi bolje poznam vzorce, po katerih živim,\" je ob nominaciji za Delo povedal Lainšček, ki je bil v igri za kresnika tudi s prvim delom trilogije Kurji pastir. Kot so zapisali na založbi, se zgodbe, ki jih je nekje na slovenskem robu, ali pač bogu za hrbtom, napisalo življenje, ob koncu trilogije lahko zaokrožijo v veliko metaforo, ki ni več zamejena z resničnostjo in lahko nagovori slehernega bralca.
Od kritike umetnosti in izbrisa
Kolar se za kresnika poteguje z drugim romanom Onečejevalec, ki se tematsko vrti okrog kritike umetnosti. Izšel je pri založbi Goga, kjer so ga označili za kroniko perverzij, odklonskosti in transgresij, ki se misteriozno zgoščajo okoli enega lika. \"Je dokumentacija zmede, raztrganin, ki jih povzročijo nedefinirana agresija, nasilje, gnus, ki posežejo v red stvari,\" je v spremni besedi k romanu zapisala Silvija Žnidar.
Kolar je za Delo pojasnil, da mu je kot piscu blizu ideja, da se mora avtor neprenehoma zakrivati in ostajati kar najbolj anonimen. \"Obnašati se mora podobno kot morski ligenj, ki izpljune oblak tinte in se hitro umakne v morske globine. To velja tudi za Theodorja Baumanna, glavnega junaka, morda malo tudi zame.\"
Perić je bila med nominirance izbrana s prvencem Ćrtice, ki je prav tako izšel pri založbi Goga. Z zgodbo o Miji in njeni družini ponudi vpogled v drugo plat slovenske osamosvojitve in razpada Jugoslavije, v kateri s humorjem prevprašuje ustaljene predstave družbene stvarnosti.
Kot je za Delo povedala pisateljica, so Ćrtice nastale v želji po odpiranju dialoga o obdobju slovenske zgodovine, ki je bilo za marsikoga travmatično: \"Dialoga, ki bi odkrival spomine, individualne in kolektivne, prijetne in tiste manj, in bi prevprašal naše sanje ter nas povezal in zazdravil za nov dan, ki bo prišel jutri.\"
Do sanjskih svetov in vprašanja odpuščanja
Radaljac je nominirana s svojim četrtim romanom Prst v prekatu, ki je izšel pri Literi. Pisateljica ga je označila za roman, ki niha med distopijo in utopijo ter je na neki način roman o moči verovanja; ne nujno religioznega, gotovo pa duhovnega. \"Vanj sem potovala, odlagala in skozenj predelovala družinske, intimne in politične travme. Obenem je bil prostor raziskovanja, kamor sem vpisala tudi najbolj pogumne, utopične, sanjske svetove, v katere sem zmogla zaiti z umom,\" je povedala za časnik.
Kot so zapisali pri založbi, se Prst v prekatu ukvarja z vprašanji ljubezni, specizma, ekologije, poliamorije, kvira, smrti, bolezni in \"norosti\".
September, s katerim je nominirana Schnabl, je izšel pri Beletrini in je njen četrti roman. Pri založbi so ga označili ne le za roman o odraščanju in nasilju, temveč tudi o prijateljstvu, ljubezni in pisanju, ki življenje delajo znosno in imajo to moč, da bolečino omilijo in nas odvračajo od tega, da bi jo prizadejali drugim. September se namreč poglablja v vprašanje, kako živeti po in z izkušnjo nasilja v družini.
Kot je za časnik povedala pisateljica, ljudi sicer ne doživlja zgolj kot žrtve, temveč jo pri njih in pri likih bolj zanima njihova propulzivnost, torej sila, ki jih vodi dalje, pa tudi okoliščine, ki jim to omogočajo ali jih pri tem ovirajo. Glavno junakinjo romana tako ne sestavlja le niz grozovitih, ampak tudi niz lepih izkušenj.
O nagradi odloča petčlanska žirija
Žirijo za nagrado letos sestavljajo Igor Bratož kot predsednik, literarna zgodovinarka in prevajalka Seta Knop, pesnica in prevajalka Kristina Kočan, prevajalka in kritičarka Tanja Petrič ter literarni zgodovinar Igor Žunkovič. Bratož je o nominiranih knjigah ocenil, da odstopajo po odtenkih, suverenosti pisateljske izvedbe in literarni moči.
\"To je pet zelo različnih knjig, ki pa ponujajo bralcu sklenjene svetove, po katerih je užitek pohajkovati, nekateri so varljivo dostopni, v nekatere je morda teže vstopiti, pa vendar bralca na koncu pretresejo in mu dajo misliti - o preteklosti, zdajšnjosti in prihodnosti,\" je po objavi peterice nominirancev povedal za Delo.
Žirija je tokrat izbirala med 199 romani. Avtor najboljšega bo po tradiciji podeljevanja nagrade na kresni večer prižgal tudi kresni ogenj. Nagrada znaša 7000 evrov. (konec)kb/av STA037 2025-06-22/09:00