Mladi in kulinarika
Mednarodna kuhinja 2025
Vlado danes med drugim čaka obravnava svežnja zakonskih predlogov za reformo sodstva. Ta med drugim predvideva optimizacijo mreže sodišč, uvedbo enovitega sodnika ter spremembe pri imenovanju sodnikov vrhovnega sodišča in mandatu predsednikov sodišč. Po predlogu ministrstva bi rešitve uvajali postopoma z začetkom v letu 2027.***
Paket prenove sodne zakonodaje zajema predlog novih zakonov o sodnikih in o sodiščih, predlog novele zakona o sodnem svetu in predlog novele zakona o državnem tožilstvu.
Cilj ministrstva za pravosodje je največja reforma sodstva v zadnjih treh desetletjih, ki bi preprečila nastajanje sodnih zaostankov, zagotovila bolj enakomerne obremenjenosti sodnikov in prinesla učinkovito varstvo pravic strank.
Reforma med drugim predvideva uvedbo le ene vrste sodišč na prvi stopnji. Če bodo predlagane spremembe sprejete, bodo na prvi stopnji le okrožna sodišča. Okrajna sodišča se bodo združila z okrožnimi, izjema je okrajno sodišče v Ljubljani, ki ne bo ukinjeno, pač pa bo postalo zunanji oddelek okrožnega sodišča v Ljubljani. Območja okrožnih sodišč bi ostala enaka.
Druga velika sprememba je poenotenje sodnikov in tožilcev prve stopnje. Okrajni sodniki bi tako postali okrožni, posledično pa bi se spremenila tudi upravljavska struktura sodišč. Okrožna sodišča bi še vedno vodil predsednik, zunanje oddelke pa sodniki, ki jih bo z letnim razporedom določil predsednik.
Reforma predvideva tudi prenos pristojnosti imenovanja sodnikov vrhovnega sodišča, če je izbrani kandidat že izvoljen v sodniško funkcijo, z državnega zbora na Sodni svet.
Predlog novega zakona o sodiščih bi med drugim uvedel mehanizem obveznega periodičnega nadzora nad opravljanjem zadev sodne uprave na vsaka tri leta. Mandat predsednikov sodišč bi se s sedanjih šest skrajšal na pet let, mogoča bi bila največ dva mandata.
Predlagane rešitve bi se uvajale postopoma. Začetek uporabe zakonodaje je predviden s prvim januarjem 2027 z dveletnim prehodnim obdobjem. (konec)lad/lem STA007 2025-05-15/00:30
Paket prenove sodne zakonodaje zajema predlog novih zakonov o sodnikih in o sodiščih, predlog novele zakona o sodnem svetu in predlog novele zakona o državnem tožilstvu.
Cilj ministrstva za pravosodje je največja reforma sodstva v zadnjih treh desetletjih, ki bi preprečila nastajanje sodnih zaostankov, zagotovila bolj enakomerne obremenjenosti sodnikov in prinesla učinkovito varstvo pravic strank.
Reforma med drugim predvideva uvedbo le ene vrste sodišč na prvi stopnji. Če bodo predlagane spremembe sprejete, bodo na prvi stopnji le okrožna sodišča. Okrajna sodišča se bodo združila z okrožnimi, izjema je okrajno sodišče v Ljubljani, ki ne bo ukinjeno, pač pa bo postalo zunanji oddelek okrožnega sodišča v Ljubljani. Območja okrožnih sodišč bi ostala enaka.
Druga velika sprememba je poenotenje sodnikov in tožilcev prve stopnje. Okrajni sodniki bi tako postali okrožni, posledično pa bi se spremenila tudi upravljavska struktura sodišč. Okrožna sodišča bi še vedno vodil predsednik, zunanje oddelke pa sodniki, ki jih bo z letnim razporedom določil predsednik.
Reforma predvideva tudi prenos pristojnosti imenovanja sodnikov vrhovnega sodišča, če je izbrani kandidat že izvoljen v sodniško funkcijo, z državnega zbora na Sodni svet.
Predlog novega zakona o sodiščih bi med drugim uvedel mehanizem obveznega periodičnega nadzora nad opravljanjem zadev sodne uprave na vsaka tri leta. Mandat predsednikov sodišč bi se s sedanjih šest skrajšal na pet let, mogoča bi bila največ dva mandata.
Predlagane rešitve bi se uvajale postopoma. Začetek uporabe zakonodaje je predviden s prvim januarjem 2027 z dveletnim prehodnim obdobjem. (konec)lad/lem STA007 2025-05-15/00:30