Nove knjige
Neznani Jurčič – magični žurnalist
Ob izpraznitvi apostolskega sedeža je po starodavni tradiciji za izvolitev novega papeža pristojen kardinalski zbor. Kardinali izbirajo papeža med posebnim postopkom, imenovanim konklave, pravico in dolžnost voliti pa imajo le tisti, ki na dan papeževe smrti še niso dopolnili 80 let.***
V kardinalskem zboru, ki trenutno šteje 252 članov z vsega sveta, je takih kardinalov 135, konklava pa naj bi se udeležilo 134 kardinalov.
Od kardinalov elektorjev jih je 108 imenoval papež Frančišek, prvi papež iz Latinske Armerike, ki je v 12-letnem pontifikatu tudi precej preoblikoval zastopanost posameznih celin v kardinalskem zboru. Na konklavu, na katerem so leta 2013 za papeža izvolili Argentinca Jorgeja Bergoglia, so sodelovali kardinali iz 48 držav, na tokratnem prihajajo iz 71 držav.
Še vedno prevladujejo Evropejci, ki jih je med elektorji 53, med njimi je največ, 19, Italijanov. 23 kardinalov, ki lahko volijo novega papeža, je iz Azije, 18 iz Afrike, 17 iz Južne Amerike in 16 iz Severne Amerike. Po štirje prihajajo iz Srednje Amerike in Oceanije.
Najmlajši elektor je 45-letni melbournski nadškof, Ukrajinec Mykola Bychok, najstarejši Španec Carlos Osoro Sierra, ki bo 16. maja dopolnil 80 let.
Kardinal Franc Rode iz Slovenije je star že 90 let, ima pa volilno pravico argentinski nadškof slovenskih korenin Vinko Bokalič Iglič, ki je star 72 let.
Pred konklavom se vedno vrstijo ugibanja, kdo bo prihodnji papež in kdo so t.i. papabili, kardinali, primerni za položaj. A napovedi se običajno izkažejo za netočne, tako da se je že uveljavilo reklo: kdor gre v konklave kot papež, pride ven kot kardinal.
Razmere ob izpraznitvi apostolskega sedeža ter volitve novega papeža ureja poseben zakon v obliki apostolske konstitucije z naslovom Universi dominici gregis, ki ga je leta 1996 izdal papež Janez Pavel II., ter dva dokumenta papeža Benedikta XVI. iz let 2007 in 2013.
Ime konklave izvira iz latinskega izraza cum clave oziroma pod ključem, saj so kardinali med glasovanjem zaprti v Sikstinski kapeli.
Ves čas volitev veljajo zelo stroga pravila glede komuniciranja z zunanjim svetom. Kardinalom volivcem je med volitvami prepovedan vsakršen stik z zunanjim svetom in so pod prisego zavezani molčečnosti.
Konklave se je v preteklosti začel najmanj 15 in največ 20 dni po smrti oziroma odstopu papeža, Frančiškov predhodnik Benedikt XVI. pa je to določilo spremenil tako, da se lahko konklave začne tudi prej, ko se v Vatikanu zberejo vsi kardinali elektorji.
Kardinali glasujejo tako, da na volilne lističe zapišejo ime tistega od njih, za katerega po svojem prepričanju in navdihu Svetega duha menijo, da je najprimernejši za poglavarja Rimskokatoliške cerkve.
Edini način volitev novega papeža so tajne volitve (per scrutinium). Za izvolitev sta potrebni dve tretjini veljavnih glasov od vseh navzočih kardinalov elektorjev.
Kardinali ime napišejo na listek, te nato vržejo v volilno skrinjico. Po preštetju lističe sežgejo.
Če nihče od kandidatov ne zbere dveh tretjin glasov, glasovanje ponovijo, a največ štirikrat na dan - dvakrat dopoldne in dvakrat popoldne.
Lističem pred sežigom dodajo posebne kemikalije, s čimer dosežejo, da se iz dimnika Sikstinske kapele pokadi črn dim, če novi papež ni bil izvoljen, in bel, če je bil. Izvolitev pospremi tudi zvonjenje.
Medtem ko so ostala določila o postopku izvolitve natančno opisana v kanonskem pravu in dokumentih Svetega sedeža, je bel oziroma črn dim le običaj.
Če kardinali v treh dneh ne izvolijo papeža, se volitve prekinejo za en dan. Dan premora je med drugim namenjen molitvi in medsebojnemu pogovoru kardinalov. Volitve se nato nadaljujejo in če papež še ni izvoljen, se po sedmih skrutinijih ponovno prekinejo. Volitve se po ponovni prekinitvi lahko nadaljujejo še sedem skrutinijev.
Če do tedaj papež še vedno ni izvoljen, kardinal kamerleng povabi volivce, naj izberejo enega od dveh možnih načinov volitev: da papeža izbirajo med vsemi kandidati ali pa med dvema kandidatoma, ki sta pri zadnjem glasovanju dobila največ glasov. Za odločitev glede nadaljnjega načina volitev je potrebna absolutna večina glasov. Da je kandidat izvoljen za papeža, mora zbrati najmanj dve tretjini glasov.
Ko eden od kardinalov dobi potrebno število glasov, ga dekan kardinalskega zbora vpraša, ali sprejme papeški položaj. Če je odgovor pritrdilen, ga vpraša, kakšno ime si je izbral in s tem se konklave zaključi.
Nato najstarejši kardinal z balkona bazilike svetega Petra sporoči čakajoči množici: Habemus papam - Imamo papeža. Ta se nato prvič pojavi pred verniki v papeških oblačilih in podeli blagoslov urbi et orbi, mestu in svetu.
Najdaljši konklave je zaradi razprtij med italijanskimi in francoskimi kardinali trajal dve leti in devet mesecev, potekal je med letoma 1268 in 1271 v kraju Viterbo, na njem pa je bil izvoljen papež Gregor X. Za najkrajšega pa velja konklave iz leta 1503, na katerem je bil v le nekaj urah izvoljen papež Julij II. Tudi zadnja dva konklava sta bila kratka - papež Benedikt XVI. je bil leta 2005 izvoljen v četrtem krogu, papež Frančišek pa leta 2013 v petem krogu glasovanja. (konec)mc/sk/np/mlj/spo/vb STA093 2025-04-28/13:26
V kardinalskem zboru, ki trenutno šteje 252 članov z vsega sveta, je takih kardinalov 135, konklava pa naj bi se udeležilo 134 kardinalov.
Od kardinalov elektorjev jih je 108 imenoval papež Frančišek, prvi papež iz Latinske Armerike, ki je v 12-letnem pontifikatu tudi precej preoblikoval zastopanost posameznih celin v kardinalskem zboru. Na konklavu, na katerem so leta 2013 za papeža izvolili Argentinca Jorgeja Bergoglia, so sodelovali kardinali iz 48 držav, na tokratnem prihajajo iz 71 držav.
Še vedno prevladujejo Evropejci, ki jih je med elektorji 53, med njimi je največ, 19, Italijanov. 23 kardinalov, ki lahko volijo novega papeža, je iz Azije, 18 iz Afrike, 17 iz Južne Amerike in 16 iz Severne Amerike. Po štirje prihajajo iz Srednje Amerike in Oceanije.
Najmlajši elektor je 45-letni melbournski nadškof, Ukrajinec Mykola Bychok, najstarejši Španec Carlos Osoro Sierra, ki bo 16. maja dopolnil 80 let.
Kardinal Franc Rode iz Slovenije je star že 90 let, ima pa volilno pravico argentinski nadškof slovenskih korenin Vinko Bokalič Iglič, ki je star 72 let.
Pred konklavom se vedno vrstijo ugibanja, kdo bo prihodnji papež in kdo so t.i. papabili, kardinali, primerni za položaj. A napovedi se običajno izkažejo za netočne, tako da se je že uveljavilo reklo: kdor gre v konklave kot papež, pride ven kot kardinal.
Razmere ob izpraznitvi apostolskega sedeža ter volitve novega papeža ureja poseben zakon v obliki apostolske konstitucije z naslovom Universi dominici gregis, ki ga je leta 1996 izdal papež Janez Pavel II., ter dva dokumenta papeža Benedikta XVI. iz let 2007 in 2013.
Ime konklave izvira iz latinskega izraza cum clave oziroma pod ključem, saj so kardinali med glasovanjem zaprti v Sikstinski kapeli.
Ves čas volitev veljajo zelo stroga pravila glede komuniciranja z zunanjim svetom. Kardinalom volivcem je med volitvami prepovedan vsakršen stik z zunanjim svetom in so pod prisego zavezani molčečnosti.
Konklave se je v preteklosti začel najmanj 15 in največ 20 dni po smrti oziroma odstopu papeža, Frančiškov predhodnik Benedikt XVI. pa je to določilo spremenil tako, da se lahko konklave začne tudi prej, ko se v Vatikanu zberejo vsi kardinali elektorji.
Kardinali glasujejo tako, da na volilne lističe zapišejo ime tistega od njih, za katerega po svojem prepričanju in navdihu Svetega duha menijo, da je najprimernejši za poglavarja Rimskokatoliške cerkve.
Edini način volitev novega papeža so tajne volitve (per scrutinium). Za izvolitev sta potrebni dve tretjini veljavnih glasov od vseh navzočih kardinalov elektorjev.
Kardinali ime napišejo na listek, te nato vržejo v volilno skrinjico. Po preštetju lističe sežgejo.
Če nihče od kandidatov ne zbere dveh tretjin glasov, glasovanje ponovijo, a največ štirikrat na dan - dvakrat dopoldne in dvakrat popoldne.
Lističem pred sežigom dodajo posebne kemikalije, s čimer dosežejo, da se iz dimnika Sikstinske kapele pokadi črn dim, če novi papež ni bil izvoljen, in bel, če je bil. Izvolitev pospremi tudi zvonjenje.
Medtem ko so ostala določila o postopku izvolitve natančno opisana v kanonskem pravu in dokumentih Svetega sedeža, je bel oziroma črn dim le običaj.
Če kardinali v treh dneh ne izvolijo papeža, se volitve prekinejo za en dan. Dan premora je med drugim namenjen molitvi in medsebojnemu pogovoru kardinalov. Volitve se nato nadaljujejo in če papež še ni izvoljen, se po sedmih skrutinijih ponovno prekinejo. Volitve se po ponovni prekinitvi lahko nadaljujejo še sedem skrutinijev.
Če do tedaj papež še vedno ni izvoljen, kardinal kamerleng povabi volivce, naj izberejo enega od dveh možnih načinov volitev: da papeža izbirajo med vsemi kandidati ali pa med dvema kandidatoma, ki sta pri zadnjem glasovanju dobila največ glasov. Za odločitev glede nadaljnjega načina volitev je potrebna absolutna večina glasov. Da je kandidat izvoljen za papeža, mora zbrati najmanj dve tretjini glasov.
Ko eden od kardinalov dobi potrebno število glasov, ga dekan kardinalskega zbora vpraša, ali sprejme papeški položaj. Če je odgovor pritrdilen, ga vpraša, kakšno ime si je izbral in s tem se konklave zaključi.
Nato najstarejši kardinal z balkona bazilike svetega Petra sporoči čakajoči množici: Habemus papam - Imamo papeža. Ta se nato prvič pojavi pred verniki v papeških oblačilih in podeli blagoslov urbi et orbi, mestu in svetu.
Najdaljši konklave je zaradi razprtij med italijanskimi in francoskimi kardinali trajal dve leti in devet mesecev, potekal je med letoma 1268 in 1271 v kraju Viterbo, na njem pa je bil izvoljen papež Gregor X. Za najkrajšega pa velja konklave iz leta 1503, na katerem je bil v le nekaj urah izvoljen papež Julij II. Tudi zadnja dva konklava sta bila kratka - papež Benedikt XVI. je bil leta 2005 izvoljen v četrtem krogu, papež Frančišek pa leta 2013 v petem krogu glasovanja. (konec)mc/sk/np/mlj/spo/vb STA093 2025-04-28/13:26