Potopis
Doživeta prostranstva Amerike (2)
Z nocojšnjo slovesnostjo bodo v Mestni knjižnici v Postojni obeležili 120-letnico obstoja in dela. Leta 1905 so odborniki Narodne čitalnice v Postojni ustanovili Ljudsko knjižnico, saj so opazili, da v čitalnico, ki je delovala od leta 1868, prihaja vedno manj bralcev. Danes bodo to visoko obletnico obeležili s slovesnostjo ob 18. uri.***
Slovesnosti se bo udeležil tudi državni sekretar na ministrstvu za kulturo Marko Rusjan, ki bo zbrane tudi na govoril.
\"Lahko bi rekel, da so že v začetku prejšnjega stoletja na našem območju živeli tudi napredni ljudje, ki so napredno razmišljali in vedeli, da je moč knjige in slovenske besede tudi v organizaciji knjižnic,\" je v pogovoru za STA dejal direktor Mestne knjižnice Postojna Uroš Mlinar.
V celotnem obdobju delovanja je imela postojnska knjižnica vzpone in padce, najhuje pa je bilo v času med prvo in drugo svetovno vojno, v času italijanskega fašizma, ko so knjižnico zaprli.
\"Že kmalu po ustanovitvi knjižnice se je začela prva svetovna vojna in nato tudi fašistična prevlada, ko je italijanska oblast prepovedala kulturno udejstvovanje in s tem tudi knjižnice in čitalnice. Takrat so domačini poskrili knjižnični fond po stanovanjih in kleteh. Iz tega knjižničnega fonda je bila nato kar kmalu po drugi svetovni vojni, že leta 1947, ponovno odprta ljudska knjižnica in leto kasneje še študijska knjižnica, ki sta se nato v petdesetih letih združili v Mestno knjižnico Postojna,\" je povedal Mlinar.
Poudaril je, da je bil že v prejšnjem stoletju knjižnični sistem na Postojnskem zelo dobro organiziran. To je privedlo tudi do tega, da so uspeli pridobiti in obnoviti potrebne prostore tako v matični knjižnici v Postojni kot njeni enoti v Pivki. Največja sprememba se je zgodila leta 2009, ko so se razširili na 1200 kvadratnih metrov površin v Postojni.
\"Vse enote knjižnice, tako v Postojni in Pivki kot tudi bibliobus, so obnovljene. Res je, da organizacijskih in finančnih težav nikoli ne zmanjka, res pa je, da je knjižnična dejavnost v naših krajih dobro sprejeta tudi glede članstva in glede izposoje,\" je še poudaril.
Kljub temu pa so dodajali knjižnici številne novosti, ki služijo potrebam njihovih obiskovalcev, od knjigomata do knjižnice stvari.
Mestna knjižnica v Postojni ima trenutno več kot 7000 članov, kar je tretjina vseh prebivalcev občin Postojna in Pivka. V knjižnici jim je na voljo preko 150.000 enot različnega knjižničnega gradiva. Letno beležijo izposojo okoli 180.000 enot.
Mlinar je prepričan, da bo knjiga v fizični obliki tudi ob vedno novih elektronskih medijih vedno obstajala, zato se za prihodnost postojnske knjižnice ne boji. (konec)rr/kb STA133 2025-09-25/13:37
Slovesnosti se bo udeležil tudi državni sekretar na ministrstvu za kulturo Marko Rusjan, ki bo zbrane tudi na govoril.
\"Lahko bi rekel, da so že v začetku prejšnjega stoletja na našem območju živeli tudi napredni ljudje, ki so napredno razmišljali in vedeli, da je moč knjige in slovenske besede tudi v organizaciji knjižnic,\" je v pogovoru za STA dejal direktor Mestne knjižnice Postojna Uroš Mlinar.
V celotnem obdobju delovanja je imela postojnska knjižnica vzpone in padce, najhuje pa je bilo v času med prvo in drugo svetovno vojno, v času italijanskega fašizma, ko so knjižnico zaprli.
\"Že kmalu po ustanovitvi knjižnice se je začela prva svetovna vojna in nato tudi fašistična prevlada, ko je italijanska oblast prepovedala kulturno udejstvovanje in s tem tudi knjižnice in čitalnice. Takrat so domačini poskrili knjižnični fond po stanovanjih in kleteh. Iz tega knjižničnega fonda je bila nato kar kmalu po drugi svetovni vojni, že leta 1947, ponovno odprta ljudska knjižnica in leto kasneje še študijska knjižnica, ki sta se nato v petdesetih letih združili v Mestno knjižnico Postojna,\" je povedal Mlinar.
Poudaril je, da je bil že v prejšnjem stoletju knjižnični sistem na Postojnskem zelo dobro organiziran. To je privedlo tudi do tega, da so uspeli pridobiti in obnoviti potrebne prostore tako v matični knjižnici v Postojni kot njeni enoti v Pivki. Največja sprememba se je zgodila leta 2009, ko so se razširili na 1200 kvadratnih metrov površin v Postojni.
\"Vse enote knjižnice, tako v Postojni in Pivki kot tudi bibliobus, so obnovljene. Res je, da organizacijskih in finančnih težav nikoli ne zmanjka, res pa je, da je knjižnična dejavnost v naših krajih dobro sprejeta tudi glede članstva in glede izposoje,\" je še poudaril.
Kljub temu pa so dodajali knjižnici številne novosti, ki služijo potrebam njihovih obiskovalcev, od knjigomata do knjižnice stvari.
Mestna knjižnica v Postojni ima trenutno več kot 7000 članov, kar je tretjina vseh prebivalcev občin Postojna in Pivka. V knjižnici jim je na voljo preko 150.000 enot različnega knjižničnega gradiva. Letno beležijo izposojo okoli 180.000 enot.
Mlinar je prepričan, da bo knjiga v fizični obliki tudi ob vedno novih elektronskih medijih vedno obstajala, zato se za prihodnost postojnske knjižnice ne boji. (konec)rr/kb STA133 2025-09-25/13:37