Poročilo Acerja med primeri dobrih praks omenja tudi novi omrežninski sistem v Sloveniji Ljubljana

Ta teden objavljeno poročilo Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev v EU (Acer) o omrežninskih metodologijah tudi Slovenijo omenja med primeri dobrih praks. Nova omrežninska metodologija Agencije za energijo, ki je v delu javnosti in politike povzročila nezadovoljstvo, naj bi tako odražala določene smernice in priporočila Acerja.***
Acer tako ugotavlja, da je okoli dve tretjini članic unije v zadnjih letih uvedlo velike spremembe omrežninskih metodologij ali pa te spremembe načrtujejo. Precejšen del teh sprememb odraža priporočila agencije.
Slovenijo v tem kontekstu skupaj z Avstrijo, Belgijo, Estonijo in Luksemburgom omenja pri sledenju smernicam o povečanju pomena moči pri obračunavanja omrežnine in odražanju povzročenih stroškov pri delovanju omrežja.
Poročilo vsebuje tudi primerjalne prikaze nacionalnih praks na področju omrežnin, cilj tega pa je povečati preglednost omrežninskih metodologij po EU in omogočiti, da se energetski regulatorji med seboj učijo iz izkušenj. Acer pri tem izpostavlja, da so članice reforme omrežninskih sistemov uvedle v specifičnih okoliščinah, ki jih je treba upoštevati.
Slovenijo skupaj z Belgijo in Španijo poročilo npr. omenja, ko gre za zniževanje koničnih bremen z omrežninskimi tarifami, vezanimi na moč. V Belgiji so tako na prenosnem omrežju uvedli kombinacijo letnega in mesečnega vršnega prispevka - odjemalci plačujejo omrežnino glede na svojo letno konično obremenitev in glede na mesečne vrhove, pri čemer so upoštevane izjeme za nizko sezono.
Podoben pristop je po oceni avtorjev poročila v Španiji in Sloveniji, kjer so distribucijske omrežnine razdeljene na več časovnih pasov za komponento priključne moči, tako da je moč ob konicah dražja, zunaj konic pa cenejša. Ta zasnova naj bi spodbujala velike odjemalce, da zmanjšujejo svojo priključno moč ob najbolj obremenjenih obdobjih in s tem zmanjšujejo prispevek k sočasnim konicam sistema.
Slovenija je omenjena tudi med praksami za zagotavljanje dinamičnih signalov uporabnikom v realnem času. Ker postajajo nekatere konice obremenitev vedno bolj nepredvidljive (npr. zaradi vremensko odvisne proizvodnje in porabe ter novih vrst bremen, kot so električna vozila), nekatere prakse presegajo fiksne časovne pasove. Za Slovenijo poročilo omenja, da se z novo metodologijo preizkuša lokacijsko dinamično določanje omrežnine na določenih delih omrežja.
To pomeni, da se lahko tarifa v kratkem časovnem intervalu prilagaja dejanskim razmeram v omrežju in stanju zastojev na posamezni lokaciji. Če pride do neplanirane konice ali zastoja, višja cena v tistem obdobju in na tisti lokaciji signalizira uporabnikom in napravam, kot so pametne polnilnice ali hranilniki, naj zmanjšajo odjem oz. oddajo. Cilj je zmanjšati stroške upravljanja zastojev in potrebo po gradnji dodatnih zmogljivosti na najbolj obremenjenih mestih. Slovenija je omenjena kot primer zgodnje implementacije takšnega pristopa.
Omenjena je tudi v sklopu primerov reform za pravičnejšo porazdelitev stroškov omrežja. Na Nizozemskem so recimo odpravili dolgoletni popust na omrežnino za velike odjemalce, saj zanj ni bilo ekonomske utemeljitve in je povečal breme malih odjemalcev. Na Švedskem so ukinili znižano omrežnino za male proizvajalce (npr. hišne sončne elektrarne), ker je pomenila, da ti skoraj ne prispevajo k stroškom omrežja, čeprav ga uporabljajo.
Slovenija je z novo metodologijo medtem povečala delež komponente moči pri omrežnini, cilj tega pa je bil razbremeniti manjše odjemalce, ki so prej plačevali nesorazmerno veliko. Odpravila je tudi izvzetje hranilnikov iz plačila omrežnine za odjem - baterije zdaj plačujejo omrežnino, ko polnijo, tako kot drugi odjemalci. Te reforme sledijo Acerjevim načelom stroškovne pravičnosti in odražanja stroškov.
Acer sicer v poročilu izpostavlja, da evropska elektroenergetska omrežja potrebujejo ogromne naložbe, da bodo sledila rasti obnovljivih virov in elektrifikacije. Po ocenah agencije se bo trenutna letna vrednost naložb v omrežje do 2050 približno podvojila na okoli 100 milijard evrov.
Če bodo te investicije res izvedene, bi lahko letni stroški omrežja za odjemalce do sredine stoletja porasli za okoli 50 odstotkov, v skrajnih scenarijih celo za 100 odstotkov. Omrežni stroški bodo tako postali eden glavnih dejavnikov končne cene elektrike, kar povzroča pritisk na cenovno dostopnost in konkurenčnost evropskega gospodarstva.
Čeprav so naložbe v omrežje nujne in prinašajo družbene koristi, bodo tako močno povečale regulirane stroške omrežja, regulatorji pa se utegnejo znajti pod pritiskom politike ali interesnih skupin, da prerazporedijo bremena med različne skupine uporabnikov, opozarjajo na Acerju. Ob tem navajajo, da lahko pretirano prenašanje bremen poruši cenovne signale za prožnost in vodi v manj učinkovito rabo sistema, kar bi dejansko še povečalo potrebne naložbe in skupne stroške.
Namesto prelaganja stroškov med uporabniki je pomembno celovito znižati oziroma obvladovati skupne stroške omrežja ter oblikovati prave cenovne signale, zato izpostavlja agencija s sedežem v Ljubljani. (konec)jes/mrn STA090 2025-03-28/12:12
×