POPRAVEK: Na vrhu pobude Brdo-Brioni v Albaniji tudi o načrtu EU za gospodarsko rast (ozadje)
piše dopisnica STA iz Zagreba Tina Bernik V naslovu je pravilen kraj Albanija (IN NE Črna Gora): Popravljeno vest objavljamo v celoti. Drač

V albanskem Draču bo v ponedeljek vrh pobude Brdo-Brioni, ki se ga bo iz Slovenije udeležila predsednica republike Nataša Pirc Musar. Srečanje bo po navedbah urada predsednice osredotočeno na evropsko perspektivo držav Zahodnega Balkana. Voditelji bodo posebno pozornost namenili tudi načrtu EU za gospodarsko rast Zahodnega Balkana.***
Pirc Musar srečanje voditeljev pobude Brdo-Brioni prireja s hrvaškim kolegom Zoranom Milanovićem in letošnjim gostiteljem, albanskim predsednikom Bajramom Begajem.
Udeležbo so naznanili tudi preostali voditelji držav regije - predsednik Črne gore Jakov Milatović, člani predsedstva Bosne in Hercegovine Željka Cvijanović, Denis Bećirović in Željko Komšić, makedonska predsednica Gordana Siljanovska-Davkova, kosovska predsednica Vjosa Osmani in srbski predsednik Aleksandar Vučić, so sporočili iz urada predsednice.
Pobuda Brdo-Brioni je namenjena spodbujanju medsebojnega sodelovanja in lajšanju prizadevanj držav v regiji na njihovi poti v EU.
Letošnje srečanje bo potekalo pod geslom Skupni interesi, skupna zavezanost skupni prihodnosti: skupaj naprej proti EU. Poleg vprašanja evropske perspektive držav Zahodnega Balkana bo osredotočeno tudi na krepitev regionalnega sodelovanja in zavezanost temeljnim evropskim vrednotam.
Slovenija bo po napovedih urada predsednice na vrhu ponovno poudarila, da je širitev EU na Zahodni Balkan najučinkovitejše geopolitično orodje za zagotavljanje stabilnosti, miru in varnosti v regiji.
Najdlje na poti v unijo sta med kandidatkami Črna gora in Albanija. Srbija v minulem letu ni dosegla večjega napredka, je pa Bruselj lani prižgal zeleno luč za začetek pristopnih pogajanj z BiH. Kosovo medtem ostaja edina država, ki še nima statusa kandidatke.
Udeleženci vrha bodo posebno pozornost namenili tudi izvajanju načrta EU za gospodarsko rast Zahodnega Balkana. Načrt državam regije omogoča postopno integracijo v EU in prinaša konkretne koristi za njihove državljane, v ta namen pa je EU vzpostavila finančni instrument za obdobje 2024-2027, vreden šest milijard evrov.
Da bi države lahko črpale sredstva, so morale sprejeti reformne načrte, s katerimi so se zavezale k izvedbi socialno-ekonomskih reform za spodbujanje rasti in približevanje EU. Evropska komisija je peterici držav v regiji reformne načrte odobrila že oktobra lani. Oblasti v BiH so ga sprejele minuli teden, potrditi pa ga mora še komisija, ki je prvo različico zavrnila z zahtevo po dopolnitvi.
Kosovo bo iz načrta EU za gospodarsko rast Zahodnega Balkana do konca leta 2027 predvidoma prejelo skupno 880 milijonov evrov, Severna Makedonija prek 750 milijonov evrov, Albanija več kot 920 milijonov evrov, Srbija prek 1,5 milijarde evrov, Črna gora 380 milijonov evrov, BiH pa približno 900 milijonov evrov, potem ko ji je komisija zaradi zamujanja z načrtom predvidena sredstva zmanjšala za deset odstotkov.
Pobudo Brdo-Brioni je še kot premier oblikoval Borut Pahor leta 2010 z namenom krepitve medsebojnega zaupanja in pomoči pri evropski poti držav Zahodnega Balkana.
Srečanja v okviru pobude so od leta 2013 potekala vsako leto. Lani je potekalo v Črni gori, kjer so voditelji v skupni izjavi poudarili pomen dobrososedskih odnosov in regionalnega sodelovanja ter se zavezali k nadaljnjim reformam, krepitvi strateškega dialoga z EU in izvajanju zelene agende za Zahodni Balkan. (konec)vb/tib/lkr STA055 2025-10-03/10:21