Nogomet
Nogometaši Triglava so zmagali
Pomurska regija je v letu 2024 izstopala z najvišjo rastjo neto čistega dobička med vsemi 12 slovenskimi statističnimi regijami, so povedali na soboški izpostavi Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES), kjer so danes predstavili rezultate poslovanja gospodarstva pomurske regije za leto 2024.***
Po besedah višje svetovalke Klavdije Gjergjek so gospodarske družbe v Pomurju v letu 2024 ustvarile 163 milijonov evrov neto čistega dobička, kar predstavlja 24-odstotno nominalno oziroma 22-odstotno realno rast. \"Gre za najvišjo rast med vsemi regijami, kar pomeni, da so pomurske gospodarske družbe v letu 2024 bistveno izboljšale svojo dobičkonosnost v primerjavi s preteklim letom,\" je poudarila Gjergjek.
Rast je še posebej izstopajoča v luči dejstva, da je na ravni celotne države neto čisti dobiček družb v tem obdobju upadel za en odstotek. Medtem ko so vse regije poslovale pozitivno, jih je le pet izboljšalo svoje rezultate. Pomurje pa se je povzpelo na vrh s konstantnim trendom rasti, ki traja že od leta 2014, brez zabeležene neto izgube, je dodala.
Letno poročilo je predložilo 1939 gospodarskih družb, ki so skupaj zaposlovale 17.540 oseb, kar kaže tudi na rast števila družb in zaposlenih, pravi Gjergjek. Skupni prihodki regijskih družb so presegli štiri milijarde evrov, kar je 15-odstotna rast, skupni odhodki pa so znašali 3,8 milijarde evrov, kar predstavlja 14-odstotno rast.
Neto dodana vrednost se je po besedah Gjerjek tako povečala za šest odstotkov na 899 milijonov evrov, a regija z vrednostjo 51.277 evrov na zaposlenega še vedno zaostaja za državnim povprečjem.
Največ neto čistega dobička so ustvarile družbe v predelovalni dejavnosti, gre za 42 odstotkov skupnega dobička, ki so tudi glavni izvozniki in največji zaposlovalci. Med dejavnostmi je izstopalo tudi poslovanje z nepremičninami z najvišjim neto čistim dobičkom na zaposlenega. Gradbeništvo in trgovina sta beležila slabši rezultat. Prva z 8-odstotnim, druga s 13-odstotnim upadom dobička. Gostinstvo je po negativnem letu 2023 izboljšalo svoje poslovanje.
Na lokalni ravni je imela po besedah Gjergjek največji vpliv mestna občina Murska Sobota, kjer deluje tretjina vseh družb v regiji. Občina Odranci pa je izstopala po najvišji neto dodani vrednosti na zaposlenega. Izgubo so zabeležile občine Grad, Hodoš in Razkrižje.
Kljub napredku so plače v regiji še vedno pod državnim povprečjem, so še povedali na soboškem Ajpesu, saj je povprečna bruto plača znašala 2128 evrov, kar je 117 evrov več kot leto prej, a 238 evrov manj od slovenskega povprečja. Najvišje plače so v informacijsko-komunikacijski dejavnosti, najnižje pa v drugih storitvah. Nekatere panoge, kot so gradbeništvo, gostinstvo in oskrba z vodo, pa po višini plač presegajo slovensko povprečje.
Pomurje izstopa tudi po donosnosti sredstev in kapitala - na 100 evrov kapitala ustvarijo 58 evrov neto dodane vrednosti, kar presega državno povprečje, ki je 48 evrov.
V regiji je poslovalo tudi 31 zadrug, ki so skupaj zaposlovale 106 oseb. Zadrugam je kljub ustvarjeni neto izgubi v višini 170 tisoč evrov uspelo rezultat izboljšati glede na leto 2023.
Pozitivne trende nadaljujejo tudi samostojni podjetniki. Po podatkih višje svetovalke Saše Ferletič je več kot 85 odstotkov samostojnih podjetnikov v Pomurju poslovalo pozitivno. Neto podjetnikov dohodek se je povečal za šest odstotkov, neto dodana vrednost pa za 8 odstotkov, kar Pomurje uvršča nad državno povprečje. Povprečna plača zaposlenih pri samostojnih podjetnikih je znašala 1583 evrov, kar je več kot na ravni države za to obliko podjetništva.
Glavne dejavnosti samostojnih podjetnikov ostajajo gradbeništvo, predelovalne dejavnosti, trgovina in gostinstvo. Največji vpliv na skupne rezultate imajo podjetniki iz Murske Sobote, je dodala Ferletič.
Pomurje tako v letu 2024 utrjuje svojo vlogo regije s stabilno rastjo, visoko donosnostjo in izvozno usmerjenostjo, kljub nadaljnjim zaostankom v povprečnih plačah in produktivnosti glede na državno raven, je na konferenci za novinarje dodal direktor pomurske gospodarske zbornice Robert Grah. (konec)vit/bdo STA092 2025-05-20/12:09
Po besedah višje svetovalke Klavdije Gjergjek so gospodarske družbe v Pomurju v letu 2024 ustvarile 163 milijonov evrov neto čistega dobička, kar predstavlja 24-odstotno nominalno oziroma 22-odstotno realno rast. \"Gre za najvišjo rast med vsemi regijami, kar pomeni, da so pomurske gospodarske družbe v letu 2024 bistveno izboljšale svojo dobičkonosnost v primerjavi s preteklim letom,\" je poudarila Gjergjek.
Rast je še posebej izstopajoča v luči dejstva, da je na ravni celotne države neto čisti dobiček družb v tem obdobju upadel za en odstotek. Medtem ko so vse regije poslovale pozitivno, jih je le pet izboljšalo svoje rezultate. Pomurje pa se je povzpelo na vrh s konstantnim trendom rasti, ki traja že od leta 2014, brez zabeležene neto izgube, je dodala.
Letno poročilo je predložilo 1939 gospodarskih družb, ki so skupaj zaposlovale 17.540 oseb, kar kaže tudi na rast števila družb in zaposlenih, pravi Gjergjek. Skupni prihodki regijskih družb so presegli štiri milijarde evrov, kar je 15-odstotna rast, skupni odhodki pa so znašali 3,8 milijarde evrov, kar predstavlja 14-odstotno rast.
Neto dodana vrednost se je po besedah Gjerjek tako povečala za šest odstotkov na 899 milijonov evrov, a regija z vrednostjo 51.277 evrov na zaposlenega še vedno zaostaja za državnim povprečjem.
Največ neto čistega dobička so ustvarile družbe v predelovalni dejavnosti, gre za 42 odstotkov skupnega dobička, ki so tudi glavni izvozniki in največji zaposlovalci. Med dejavnostmi je izstopalo tudi poslovanje z nepremičninami z najvišjim neto čistim dobičkom na zaposlenega. Gradbeništvo in trgovina sta beležila slabši rezultat. Prva z 8-odstotnim, druga s 13-odstotnim upadom dobička. Gostinstvo je po negativnem letu 2023 izboljšalo svoje poslovanje.
Na lokalni ravni je imela po besedah Gjergjek največji vpliv mestna občina Murska Sobota, kjer deluje tretjina vseh družb v regiji. Občina Odranci pa je izstopala po najvišji neto dodani vrednosti na zaposlenega. Izgubo so zabeležile občine Grad, Hodoš in Razkrižje.
Kljub napredku so plače v regiji še vedno pod državnim povprečjem, so še povedali na soboškem Ajpesu, saj je povprečna bruto plača znašala 2128 evrov, kar je 117 evrov več kot leto prej, a 238 evrov manj od slovenskega povprečja. Najvišje plače so v informacijsko-komunikacijski dejavnosti, najnižje pa v drugih storitvah. Nekatere panoge, kot so gradbeništvo, gostinstvo in oskrba z vodo, pa po višini plač presegajo slovensko povprečje.
Pomurje izstopa tudi po donosnosti sredstev in kapitala - na 100 evrov kapitala ustvarijo 58 evrov neto dodane vrednosti, kar presega državno povprečje, ki je 48 evrov.
V regiji je poslovalo tudi 31 zadrug, ki so skupaj zaposlovale 106 oseb. Zadrugam je kljub ustvarjeni neto izgubi v višini 170 tisoč evrov uspelo rezultat izboljšati glede na leto 2023.
Pozitivne trende nadaljujejo tudi samostojni podjetniki. Po podatkih višje svetovalke Saše Ferletič je več kot 85 odstotkov samostojnih podjetnikov v Pomurju poslovalo pozitivno. Neto podjetnikov dohodek se je povečal za šest odstotkov, neto dodana vrednost pa za 8 odstotkov, kar Pomurje uvršča nad državno povprečje. Povprečna plača zaposlenih pri samostojnih podjetnikih je znašala 1583 evrov, kar je več kot na ravni države za to obliko podjetništva.
Glavne dejavnosti samostojnih podjetnikov ostajajo gradbeništvo, predelovalne dejavnosti, trgovina in gostinstvo. Največji vpliv na skupne rezultate imajo podjetniki iz Murske Sobote, je dodala Ferletič.
Pomurje tako v letu 2024 utrjuje svojo vlogo regije s stabilno rastjo, visoko donosnostjo in izvozno usmerjenostjo, kljub nadaljnjim zaostankom v povprečnih plačah in produktivnosti glede na državno raven, je na konferenci za novinarje dodal direktor pomurske gospodarske zbornice Robert Grah. (konec)vit/bdo STA092 2025-05-20/12:09