TUHINJSKA DOLINA
Brezplačne sadike sončnic
Pokrajinski muzej Celje odpira razstavo Zbrano in izbrano z vsega sveta - zapuščina Štefke Cobelj Celje
29.05.2025, 10:58
V Pokrajinskem muzeju Celje bodo nocoj odprli razstavo Zbrano in izbrano z vsega sveta - zapuščina Štefke Cobelj. Celotna zapuščina Cobelj šteje 1276 kosov, ki jo dopolnjuje še zbirka 967 novcev. V muzeju je bila zapuščina razdeljena v tri zbirke, naknadno pa so uredili še njeno numizmatično zbirko, ki je bila sprva del kulturnozgodovinske zbirke.***
Kot so za STA danes povedali v muzeju, je večina predmetov Štefke Cobelj shranjena v depojih, le zelo majhen del je mogoče videti na razstavah.
Takšno usodo zapuščine je Cobelj kot izkušena muzealka že vnaprej predvidela. V pismu kustosinji Pokrajinskega muzeja Celje Mileni Moškon septembra 1988 je zapisala, da se ji je \"nabralo nekaj stvari, ki spadajo v muzej in bi jih sedaj rada izročila\".
Za celjski muzej se je odločila, ker je ocenila, da je urejena muzejska ustanova in da bodo stvari vsaj dobro spravljene, če ne bodo kdaj tudi razstavljene.
Moškon je v naslednjih mesecih od Cobelj prevzela predmete in jih pripeljala v muzej. Naknadno je prevzela še njeno zbirko nakita. Čeprav je bila redna obiskovalka zlatarskih razstav, ki jih je v sodelovanju z muzejem organizirala Zlatarna Celje, so le redki vedeli za to njeno zbirateljsko strast.
Kmalu po njeni smrti je muzej zbirko nakita predstavil v okviru zlatarske razstave v lapidariju muzeja. V spremni brošuri je Moškon zapisala, da je lahko ta zbirka vzpodbuda za bodoče zbiranje nakita, ki bo z raznih vidikov povečeval poznavanje mojstrovin naših in tujih zlatarjev in srebrarjev.
V naslednjih 30. letih je bila večina predmetov iz zapuščine Cobelj shranjena v depoju. Le redko so bili posamezni kosi vključeni v druge razstave. Z letošnjo razstavo, katere avtorji so muzejski kustosi Gabrijela Kovačič, Davor Mlinarič, Jože Rataj, Barbara Trnovec in Damir Žerič, pa Pokrajinski muzej Celje na simboličen način odpravlja dolg do svoje donatorke, saj prvič na enem mestu predstavlja njeno celotno zapuščino.
Razstavo, ki bo na ogled do konec maja prihodnje leto, spremlja tudi katalog, ki je hkrati tudi spodbuda mlajšim generacijam raziskovalcev, da ponovno ovrednotijo delo te neutrudne muzealke, so še navedli v Pokrajinskem muzeju Celje.
Štefka Cobelj (1923-1989) je bila slovenska etnologinja in umetnostna zgodovinarka. Pri 27 letih se je vpisala na novinarsko in diplomatsko šolo v Beogradu, ki pa je bila ukinjena, še preden je uspela diplomirati.
Med študijem umetnostne zgodovine je veliko potovala po Evropi, kjer se je naučila šest tujih jezikov. Diplomirala je leta 1958 in se posvetila raziskovanju likovne umetnosti. Do leta 1965, ko je v Ljubljani doktorirala, je raziskala in opisala delo slovenjegraških slikarjev Straussov.
Po doktoratu se je zaposlila v Muzeju sodobne umetnosti v Beogradu in ob tem prepotovala Afriko, Indijo, Kanado, Mehiko in še mnogo drugih držav. Kasneje se je posvetila etnologiji in iz nje leta 1973 opravila magisterij.
Leta 1976 se je preselila na Ptuj, kjer je postala ravnateljica Pokrajinskega muzeja. S položaja je odstopila leta 1976 in še dve leti delala v muzeju, nato pa se je upokojila. Po upokojitvi jo je zvezni zavod za kulturno, prosvetno in znanstveno sodelovanje poslal v Mogadiš v Somalijo.
Kasneje je zaradi dobrih ocen svojega dela dobila nalogo, da ustanovi muzej severne somalske province Hargeysi. Dve leti za tem se je vrnila na Ptuj, kjer je pomagala pri obnovitvi vinarske zbirke. Leta 1986 je s svojim strokovnim znanjem pomagala tudi pri ureditvi nacionalnega muzeja v Mogadišu. (konec)lpc/kb STA067 2025-05-29/10:57
Kot so za STA danes povedali v muzeju, je večina predmetov Štefke Cobelj shranjena v depojih, le zelo majhen del je mogoče videti na razstavah.
Takšno usodo zapuščine je Cobelj kot izkušena muzealka že vnaprej predvidela. V pismu kustosinji Pokrajinskega muzeja Celje Mileni Moškon septembra 1988 je zapisala, da se ji je \"nabralo nekaj stvari, ki spadajo v muzej in bi jih sedaj rada izročila\".
Za celjski muzej se je odločila, ker je ocenila, da je urejena muzejska ustanova in da bodo stvari vsaj dobro spravljene, če ne bodo kdaj tudi razstavljene.
Moškon je v naslednjih mesecih od Cobelj prevzela predmete in jih pripeljala v muzej. Naknadno je prevzela še njeno zbirko nakita. Čeprav je bila redna obiskovalka zlatarskih razstav, ki jih je v sodelovanju z muzejem organizirala Zlatarna Celje, so le redki vedeli za to njeno zbirateljsko strast.
Kmalu po njeni smrti je muzej zbirko nakita predstavil v okviru zlatarske razstave v lapidariju muzeja. V spremni brošuri je Moškon zapisala, da je lahko ta zbirka vzpodbuda za bodoče zbiranje nakita, ki bo z raznih vidikov povečeval poznavanje mojstrovin naših in tujih zlatarjev in srebrarjev.
V naslednjih 30. letih je bila večina predmetov iz zapuščine Cobelj shranjena v depoju. Le redko so bili posamezni kosi vključeni v druge razstave. Z letošnjo razstavo, katere avtorji so muzejski kustosi Gabrijela Kovačič, Davor Mlinarič, Jože Rataj, Barbara Trnovec in Damir Žerič, pa Pokrajinski muzej Celje na simboličen način odpravlja dolg do svoje donatorke, saj prvič na enem mestu predstavlja njeno celotno zapuščino.
Razstavo, ki bo na ogled do konec maja prihodnje leto, spremlja tudi katalog, ki je hkrati tudi spodbuda mlajšim generacijam raziskovalcev, da ponovno ovrednotijo delo te neutrudne muzealke, so še navedli v Pokrajinskem muzeju Celje.
Štefka Cobelj (1923-1989) je bila slovenska etnologinja in umetnostna zgodovinarka. Pri 27 letih se je vpisala na novinarsko in diplomatsko šolo v Beogradu, ki pa je bila ukinjena, še preden je uspela diplomirati.
Med študijem umetnostne zgodovine je veliko potovala po Evropi, kjer se je naučila šest tujih jezikov. Diplomirala je leta 1958 in se posvetila raziskovanju likovne umetnosti. Do leta 1965, ko je v Ljubljani doktorirala, je raziskala in opisala delo slovenjegraških slikarjev Straussov.
Po doktoratu se je zaposlila v Muzeju sodobne umetnosti v Beogradu in ob tem prepotovala Afriko, Indijo, Kanado, Mehiko in še mnogo drugih držav. Kasneje se je posvetila etnologiji in iz nje leta 1973 opravila magisterij.
Leta 1976 se je preselila na Ptuj, kjer je postala ravnateljica Pokrajinskega muzeja. S položaja je odstopila leta 1976 in še dve leti delala v muzeju, nato pa se je upokojila. Po upokojitvi jo je zvezni zavod za kulturno, prosvetno in znanstveno sodelovanje poslal v Mogadiš v Somalijo.
Kasneje je zaradi dobrih ocen svojega dela dobila nalogo, da ustanovi muzej severne somalske province Hargeysi. Dve leti za tem se je vrnila na Ptuj, kjer je pomagala pri obnovitvi vinarske zbirke. Leta 1986 je s svojim strokovnim znanjem pomagala tudi pri ureditvi nacionalnega muzeja v Mogadišu. (konec)lpc/kb STA067 2025-05-29/10:57