Podpisali dokumente za izvajanje drugega švicarskega prispevka v Sloveniji (dopolnjeno) -> s srečanjem pri premierju v 4. in 5., vsebino razpisov od 13. do 16. odstavka Ljubljana

Ob današnjem obisku švicarskega gospodarskega ministra Guya Parmelina v Sloveniji so podpisali tehnične dokumente za začetek izvajanja drugega švicarskega prispevka v Sloveniji. Prek razpisov bo na voljo za 16 milijonov švicarskih frankov podpore za trajnostne energetske projekte.***
Švicarski minister za gospodarstvo, izobraževanje in raziskave Parmelin ter minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek sta podpisala sporazuma o ukrepu podpore v okviru Švicarsko-slovenskega programa o sodelovanju, Jevšek ter minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer pa sporazum o izvajanju ukrepov podpore.
Podpisu je prisostvoval tudi premier Robert Golob, s katerim sta se Han in Parmelin sestala po svojem dopoldanskem delovnem srečanju.
Premier in švicarski minister sta na srečanju potrdila odlične odnose med državama. Švica je najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Slovenije, državi v zadnjih treh letih zlasti na račun farmacevtske industrije beležita skokovito rast blagovne menjave, Slovenija se je uspela prebiti med tri najpomembnejše trgovinske partnerje Švice.
Ob tem je Švica tudi tretji največji investitor v slovensko gospodarstvo, predvsem na račun vlaganj v raziskave, razvoj in nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo s področja farmacije, kar v času velike nestabilnosti na svetovnem trgu dodatno krepi konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Sogovornika sta se zavzela za dodatno krepitev sodelovanja med državama tudi na področjih, ki povečujejo konkurenčnost obeh držav, npr. vesolje in druge napredne tehnologije, so sporočili iz kabineta predsednika vlade.
\"S tem programom bomo še dodatno okrepili tesno sodelovanje med Švico in Slovenijo. Tema, ki so jo slovenski partnerji izbrali za to sodelovanje, mi je še zlasti pri srcu - gre za prehod s fosilnih virov na obnovljive vire energije. Švica in Slovenija si delita alpski prostor, ki ga bodo podnebne spremembe še posebej prizadele,\" je v izjavi za medije po podpisu sporazumov v Ljubljani dejal Parmelin.
\"Prav zato moramo kot alpske države tudi na tem področju sodelovati in ukrepati. S tem programom Švica Sloveniji izkazuje svojo solidarnost,\" je dodal švicarski minister.
Med projekti, ki bodo deležni podpore, je izpostavil postavitev sončnih elektrarn na kmetijskih zemljiščih ter razvoj lokalnih energetskih skupnosti, ki omogočajo uporabo lokalno proizvedene električne energije. \"To je model prihodnosti, ki ga Švica zasleduje tudi zase,\" je povedal Parmelin.
\"Današnji obisk utrjuje položaj Slovenije kot države, ki je zanimiva za investicije v visokotehnološko dejavnost,\" je v izjavi dejal minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han, ki je gostil švicarskega kolega.
Po njegovih besedah Sandozova investicija v Lendavi teče po načrtih, v švicarski družbi so tudi zadovoljni s prispevkom države tako glede umeščanja v prostor kot sofinanciranja.
Švica je za Nemčijo druga najpomembnejša gospodarska partnerica Slovenije, je dejal Han. Velik del menjave gre na račun farmacije, obstaja pa po njegovih besedah potencial za okrepitev sodelovanja tudi na drugih področjih, med drugim na področju vesolja.
Jevšek je v izjavi povedal, da je po sklenitvi krovnega sporazuma leta 2023 sedaj podpisan izvedbeni dokument, ki bo v drugem paketu omogočil razdelitev 16 milijonov švicarskih frankov (trenutno 17,3 milijona evrov) prek razpisov ministrstva za okolje, podnebje in energijo.
Kot je sporočilo slednje, bo sredstva usmerilo v pilotne projekte agrofotovoltaike, digitalizacijo lokalnih energetskih konceptov ter investicije v energetske skupnosti in zamenjavo fosilnih goriv z uporabo plitke geotermije v sektorju ogrevanja.
Za projekte agrofotovoltaike, prvega v Sloveniji od konca lanskega leta izvajata Inovacijsko-razvojni inštitut Univerze v Ljubljani in Kmetijski inštitut Slovenije, bo namenjenih 2,2 milijona evrov švicarskega prispevka.
Za vzpostavitev energetskih skupnosti na področju javnih srednjih šol, šolskih centrov in javnih univerz bo namenjenih skoraj 12 milijonov evrov. Predvidena je zamenjava kotlov na fosilna goriva s toplotnimi črpalkami za izrabo plitve geotermalne energije ob morebitni kombinaciji s sončnimi elektrarnami.
Za digitalizacijo lokalnih energetskih načrtov, s čimer bodo energetski sistemi učinkovitejši, trajnostni in medsebojno povezani, je predvidenih 1,8 milijona evrov.
Projekt digitalizacije lokalnih energetskih konceptov in pilotni projekt agrofotovoltaike že tečeta in bosta predvidoma zaključena v letu 2026. Javni razpis za celovite projekte rabe trajnostne energije v šolstvu pa bo izobraževalnim ustanovam predvidoma na voljo v letu 2026, je sporočilo ministrstvo.
Drugi švicarski prispevek v višini 1,024 milijarde švicarskih frankov je namenjen 13 državam upravičenkam za zmanjševanje gospodarskih in socialnih razlik v EU. Sloveniji je namenjenih 16 milijonov frankov, v skladu z možnostjo izbire le enega tematskega področja pa je Slovenija predlagala sofinanciranje področja energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije, na svoji spletni strani pojasnjuje ministrstvo za kohezijo. (konec)jb/bg STA144 2025-04-11/15:11
×