Dejan Dogaja
Rad te imam
Podnebnemu zakonu se kljub kritikam glede premajhne ambicioznosti obeta podpora Ljubljana
15.07.2025, 15:31
Predlogu podnebnega zakona se v DZ obeta podpora. V današnji obravnavi na seji DZ so mu podporo pričakovano napovedali v koaliciji, pri čemer je Levica znova izrazila razočaranje zaradi premajhne ambicioznosti zakona. Opozicijski poslanci so bili med drugim kritični do po njihovem rokohitrskega sprejemanja tako obsežne in pomembne zakonodaje.***
Kot je med obravnavo predloga v DZ izpostavil minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, je Slovenija po podatkih Evropske okoljske agencije na prvem mestu po višini škode zaradi posledic podnebnih sprememb. Zato je pomembno, da se nanje ustrezno pripravimo in preprečimo potencialno škodo ter zavarujemo premoženje, zdravje in življenja ljudi.
\"Na ministrstvu se zavedamo, da je za izvajanje zakona potreben kar se da širok konsenz. Verjamemo in tudi dokazujemo, da je takšen konsenz mogoče doseči tudi v naši družbi. Na to nakazuje tudi nedavni primer zakonodaje o sežigu in sosežigu oziroma v primeru Anhovega, kjer smo uspešno prišli do rešitve, ki so jo ob sprejemu podprli tako civilna družba, lokalna skupnost in država kot tudi podjetje. Prepričani smo, da bo tudi predlog podnebnega zakona možno izvajati po takšnem vzoru,\" je poudaril.
V predstavitvi poslanskih stališč so v SDS vnovič izrazili nasprotovanje predlogu zakona in problematizirali njegovo sprejemanje po hitrem postopku. \"Dejstvo je, da bo tudi politika zelenega prehoda na ravni EU v veliki meri spremenjena in tudi s tega vidika ni nobene potrebe po hitenju,\" je izpostavil poslanec Danijel Krivec. Kritičen je bil tudi do dodatnih obdavčitev goriv za potrebe prevoza in ogrevanja.
Do sprejemanja zakona po nujnem postopku brez utemeljenih razlogov so bili kritični tudi v poslanskih skupinah NSi in nepovezanih poslancev, kjer so pogrešali poglobljeno in široko strokovno razpravo o vsebini zakona.
\"Pravi razlog za hitenje je prenos dveh evropskih direktiv, ki sta pogoj za črpanje sredstev iz podnebnega in socialnega sklada, namenjenega najbolj ranljivim. Tako hitimo zaradi grožnje izgube 350 milijonov evrov, čeprav bi imela vlada dovolj časa za premišljeno pripravo zakona. Predlog je bil v javni obravnavi namreč že novembra 2023, namesto dobrega osnutka pa smo zdaj tik pred odločanjem prejeli kup dopolnil na več kot 50 straneh, kar ustvarja nepreglednost in kaos,\" je opozoril Janez Žakelj iz NSi.
Eva Irgl iz skupine nepovezanih poslancev je izrazila načelno podporo cilju podnebne nevtralnosti do leta 2045, a obenem opozorila na vprašanje dejanske izvedljivosti in finančne posledice za gospodarstvo in državljane. \"Nujno je zagotoviti, da bodo prihodki iz podnebnega sklada porabljeni transparentno in učinkovito, predvsem pa, da bodo porabljeni za lajšanje bremen najranljivejših skupin in za spodbujanje naložb, ki bodo dejansko prispevale k razogljičenju,\" je še izpostavila.
Podporo predlogu zakona pa so napovedali v koalicijskih poslanskih skupinah. \"Gre šele za prvi velik korak, a je pomemben. Je temelj, markacija na poti, ki vodi proti podnebno nevtralni Sloveniji. Ta pot nikakor ne bo lahka, a je edina prava. Zato bomo predlog podnebnega zakona podprli z odločnostjo in zavedanjem, da je to naša dolžnost do prihodnjih generacij, do narave in do nas samih,\" je navedel poslanec Svobode Miha Lamut.
V SD so prepričani, da bo Slovenija s sprejetjem podnebnega zakona okrepila varstvo narave, prestrukturirala gospodarstvo in izkoristila evropska sredstva za zelene naložbe ter obenem ohranila konkurenčnost podjetij in zaščitila ljudi. \"Še posebej smo si prizadevali za sistemsko vključitev občin kot ključnih akterjev pri izvajanju ukrepov na terenu. Predlagali smo, da bi občine vsako leto prejele stabilna in namensko zagotovljena sredstva za lokalne projekte prilagajanja in blaženja podnebnih sprememb,\" je izpostavil vodja poslancev SD Jani Prednik.
Da je podnebni zakon eden ključnih zakonov tega mandata, ki prinaša več pomembnih novosti, pa je dejala Nataša Sukič iz Levice. \"S sprejemom podnebnega zakona uresničujemo zavezo iz koalicijske pogodbe in programsko zavezo Levice. Žal je bilo precej progresivnih vsebin, ki so jih pripravljavci zakona prvotno vključili v zakon, v skoraj dveh letih usklajevanj na koncu izvzetih iz zakona,\" je dejala. (konec)las/mlu STA138 2025-07-15/15:30
Kot je med obravnavo predloga v DZ izpostavil minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, je Slovenija po podatkih Evropske okoljske agencije na prvem mestu po višini škode zaradi posledic podnebnih sprememb. Zato je pomembno, da se nanje ustrezno pripravimo in preprečimo potencialno škodo ter zavarujemo premoženje, zdravje in življenja ljudi.
\"Na ministrstvu se zavedamo, da je za izvajanje zakona potreben kar se da širok konsenz. Verjamemo in tudi dokazujemo, da je takšen konsenz mogoče doseči tudi v naši družbi. Na to nakazuje tudi nedavni primer zakonodaje o sežigu in sosežigu oziroma v primeru Anhovega, kjer smo uspešno prišli do rešitve, ki so jo ob sprejemu podprli tako civilna družba, lokalna skupnost in država kot tudi podjetje. Prepričani smo, da bo tudi predlog podnebnega zakona možno izvajati po takšnem vzoru,\" je poudaril.
V predstavitvi poslanskih stališč so v SDS vnovič izrazili nasprotovanje predlogu zakona in problematizirali njegovo sprejemanje po hitrem postopku. \"Dejstvo je, da bo tudi politika zelenega prehoda na ravni EU v veliki meri spremenjena in tudi s tega vidika ni nobene potrebe po hitenju,\" je izpostavil poslanec Danijel Krivec. Kritičen je bil tudi do dodatnih obdavčitev goriv za potrebe prevoza in ogrevanja.
Do sprejemanja zakona po nujnem postopku brez utemeljenih razlogov so bili kritični tudi v poslanskih skupinah NSi in nepovezanih poslancev, kjer so pogrešali poglobljeno in široko strokovno razpravo o vsebini zakona.
\"Pravi razlog za hitenje je prenos dveh evropskih direktiv, ki sta pogoj za črpanje sredstev iz podnebnega in socialnega sklada, namenjenega najbolj ranljivim. Tako hitimo zaradi grožnje izgube 350 milijonov evrov, čeprav bi imela vlada dovolj časa za premišljeno pripravo zakona. Predlog je bil v javni obravnavi namreč že novembra 2023, namesto dobrega osnutka pa smo zdaj tik pred odločanjem prejeli kup dopolnil na več kot 50 straneh, kar ustvarja nepreglednost in kaos,\" je opozoril Janez Žakelj iz NSi.
Eva Irgl iz skupine nepovezanih poslancev je izrazila načelno podporo cilju podnebne nevtralnosti do leta 2045, a obenem opozorila na vprašanje dejanske izvedljivosti in finančne posledice za gospodarstvo in državljane. \"Nujno je zagotoviti, da bodo prihodki iz podnebnega sklada porabljeni transparentno in učinkovito, predvsem pa, da bodo porabljeni za lajšanje bremen najranljivejših skupin in za spodbujanje naložb, ki bodo dejansko prispevale k razogljičenju,\" je še izpostavila.
Podporo predlogu zakona pa so napovedali v koalicijskih poslanskih skupinah. \"Gre šele za prvi velik korak, a je pomemben. Je temelj, markacija na poti, ki vodi proti podnebno nevtralni Sloveniji. Ta pot nikakor ne bo lahka, a je edina prava. Zato bomo predlog podnebnega zakona podprli z odločnostjo in zavedanjem, da je to naša dolžnost do prihodnjih generacij, do narave in do nas samih,\" je navedel poslanec Svobode Miha Lamut.
V SD so prepričani, da bo Slovenija s sprejetjem podnebnega zakona okrepila varstvo narave, prestrukturirala gospodarstvo in izkoristila evropska sredstva za zelene naložbe ter obenem ohranila konkurenčnost podjetij in zaščitila ljudi. \"Še posebej smo si prizadevali za sistemsko vključitev občin kot ključnih akterjev pri izvajanju ukrepov na terenu. Predlagali smo, da bi občine vsako leto prejele stabilna in namensko zagotovljena sredstva za lokalne projekte prilagajanja in blaženja podnebnih sprememb,\" je izpostavil vodja poslancev SD Jani Prednik.
Da je podnebni zakon eden ključnih zakonov tega mandata, ki prinaša več pomembnih novosti, pa je dejala Nataša Sukič iz Levice. \"S sprejemom podnebnega zakona uresničujemo zavezo iz koalicijske pogodbe in programsko zavezo Levice. Žal je bilo precej progresivnih vsebin, ki so jih pripravljavci zakona prvotno vključili v zakon, v skoraj dveh letih usklajevanj na koncu izvzetih iz zakona,\" je dejala. (konec)las/mlu STA138 2025-07-15/15:30