Pirc Musar v Bruslju dogajanje v Gazi označila za genocid, širitev EU pa za geopolitično nujo (zbirno)
piše dopisnik STA iz Bruslja Blaž Mohorčič Bruselj

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je med današnjim prvim obiskom v Bruslju Izrael obtožila, da v Gazi izvaja genocid. V nagovoru evroposlancem in v pogovorih na institucijah EU pa je med drugim poudarila pomen širitve unije, ki jo je označila za geopolitično nujo. Spričo številnih kriz in izzivov se je zavzela za več Evrope.***
\"Tam gre za genocid,\" je o dogajanju v Gazi, kjer Izrael že več kot leto in pol izvaja vojaško operacijo proti palestinskemu islamističnemu gibanju Hamas, v izjavi za slovenske dopisnike v Bruslju dejala Pirc Musar.
Dogajanje na Bližnjem vzhodu je sicer obsodila že v nagovoru v Evropskem parlamentu, pri čemer pa je dejala, da \"na Zahodnem bregu gledamo genocid\". \"Gledamo ga in smo tiho,\" je poudarila. To je kasneje označila za lapsus.
Glede odziva EU na humanitarno katastrofo v Gazi, kamor Izrael od začetka marca do začetka tega tedna ni dovolil dostave humanitarne pomoči, je predsednica povedala, da razume, da imajo države članice različna stališča. Vendar pa po njenem mnenju tudi tiste, ki imajo prijateljske odnose z Izraelom, pri tem ne bi smele pozabiti na humanitarno pravo.
Slovenski evroposlanci so se različno odzvali na predsedničin nagovor. Matjaž Nemec (S&D/SD) ga je pozdravil, saj da je s predsedničinim pozivom, da se mora EU zavezati človečnosti in humanosti, vendarle zagorel kanček upanja za Gazo. Podobno je menila Irena Joveva (Renew/Svoboda), ki je dejala, da je predsednica v parlament prinesla jasen moralni kompas.
Poslanci Romana Tomc, Milan Zver in Branko Grims (vsi EPP/SDS) so bili kritični. Poudarili so, da so predsedničinim izjavam o Bližnjem vzhodu ploskali le skrajni levičarji.
Pirc Musar je v odgovoru na kritike dejala, da je pričakovala, da bo njene besede pozdravil le liberalni blok parlamenta. \"Ne bi se rada postavila ne na stran Izraela ne na stran Palestine. Se bom pa vedno postavila na stran človečnosti,\" je povedala.
Bližnjevzhodni konflikt je bil sicer ena od tem njenih pogovorov s predsednikom Evropskega sveta Antoniem Costo in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, ki sta ji zagotovila, da se bo EU bolj vključila v pogajanja za mir v regiji.
Druga osrednja tema predsedničinega obiska v Bruslju je bila širitev unije, ki po njenem mnenju ni le geopolitična nuja, ampak tudi moralna obveza danih zavez s strani EU.
\"Gre za geografski, politični, ekonomski in zlasti varnostni interes EU, da se države Zahodnega Balkana čim prej pridružijo naši družini,\" je poudarila v Evropskem parlamentu. Slovenija si po njenih besedah želi, da bi do leta 2030 v EU vstopilo čim več kandidatk, med katerimi so poleg zahodnobalkanskih držav to še Ukrajina, Moldavija in Gruzija.
O pridruževanju novih držav uniji je govorila tudi s pristojno evropsko komisarko Marto Kos. Po srečanju je Pirc Musar sporočila, da delita vizijo, da širitev na Zahodni Balkan, Ukrajino in Moldavijo ni le tehničen proces temveč je strateška naložba v mir, stabilnost in prihodnost Evrope. \"Slovenija bo še naprej ostala najaktivnejša podpornica procesa širitve,\" je zapisala na omrežju X.
\"Podpora širitvi pomeni gradnjo močnejše, varnejše in združene EU,\" je po srečanju sporočila evropska komisarka, rekoč da gre za zagotovilo stabilnosti Evrope in soseščine. Predsednici se je zahvalila za zavezanost širitvi.
Pirc Musar se je v nagovoru evroposlancem spričo vse večjih geopolitičnih napetosti zavzela tudi za okrepitev evropske strateške avtonomije na področju varnosti in obrambe. Povedala je, da se mora Evropa na področju varnosti in obrambe v večji meri postaviti na lastne noge.
Ob robu obiska je komentirala nedavno objavljeno resolucijo, v skladu s katero bo Slovenija izdatke za obrambo in varnost do konca leta zvišala na dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), do leta 2030 pa na tri. Napovedala je, da bo kot vrhovna poveljnica Slovenske vojske resolucijo pozorno preučila.
\"Če Slovensko vojsko imamo, jo moramo dobro opremiti. Če smo že več kot deset let nazaj obljubili dva odstotka bruto domačega proizvoda in do danes tega nismo izpolnili, je znotraj zveze Nato naša obveza in naloga, da to seveda izpolnimo,\" je povedala o vladnih načrtih za dvig obrambnih izdatkov.
V nagovoru v Evropskem parlamentu je sicer poudarila, da se mora EU na krize sodobnega sveta odzvati v duhu solidarnosti, enotnosti in odločnosti. \"Potrebujemo več Evrope, in ne manj,\" je bilo njeno sporočilo evropskim poslancem. (konec)blm/msc/rpe/mc/msc STA198 2025-05-21/20:14