Koncert
Navdušili z ljudskimi pesmimi
Skupina Panvita je v Pomurju začela žetev ječmena. V začetku prihodnjega tedna se bo začela še žetev oljne ogrščice, sledila bo žetev pšenice. Po ocenah strokovnjakov bo letošnja letina vseh boljša kot lanska. Pri ječmenu bo pod, pri pšenici nekoliko nad, pri oljni ogrščici pa za petino nad dolgoletnim povprečjem.***
Žetev ječmena letos na 400 hektarjih poteka vsaj 14 dni prej kot običajno. Ocene kažejo, da bo letina za približno pet odstotkov večja kot lani, predvsem zaradi nekoliko ugodnejših rastnih razmer v primerjavi z zelo podpovprečnim letom 2023. Še vedno pa bo nekoliko pod dolgoletnim povprečjem, so danes sporočili iz Panvite.
Povprečni hektarski pridelek ječmena v Panviti v zadnjih letih znaša med 6500 in 7000 kilogramov na hektar, letos pa se pričakujejo rezultati blizu tega povprečja. Medtem je lani pridelek zaradi zmrzali ponekod padel pod 6000 kilogramov na hektar, so spomnili.
\"Letos več kot polovica pridelanega ječmena predstavlja merkantilni ječmen, ki bo namenjen lastni mešalnici krmil. Druga polovica je semenski ječmen, ki ga bodo uporabili za jesensko setev na lastnih površinah in pri pogodbenih kooperantih,\" je povedal direktor Panvite kmetijstvo Branko Virag.
V začetku prihodnjega tedna se bo začela žetev oljne ogrščice na 320 hektarjih. Po ocenah bo pridelek za 13 odstotkov večji kot lani in za 19 odstotkov nad povprečjem zadnjih petih let. Rastne razmere so bile za oljnice letos bolj ugodne, tako da v Panviti pričakujejo nadpovprečno letino, kar bo po njihovih navedbah pomembno prispevalo k samooskrbi z oljnicami.
Žetev pšenice bo potekala na 1200 hektarjih površin. Prve napovedi kažejo, da bo pridelek za osem odstotkov večji kot lani. To pomeni, da bo rezultat blizu ali nekoliko nad dolgoletnim povprečjem. Lani je bila letina pšenice v Panviti povprečna, predvsem zaradi vremenskih nihanj. Letos so pričakovanja nekoliko boljša, čeprav so na količino in kakovost vplivale zgodnje visoke temperature in spomladanska suša.
Po podatkih iz Pomurja so lani na težjih tleh ponekod poželi zgolj šest ton pšenice na hektar. Medtem so na peščenih tleh dosegali tudi do osem ton na hektar, pri čemer pa je bila več kot polovica pridelka nižje kakovosti in namenjena za krmo.
Panvita je ob tem poudarila pomen uporabe certificiranega semena in sodelovanja s slovenskimi kmeti, saj ta pristop zagotavlja večjo stabilnost pridelka, višjo kakovost in dolgoročno prehransko varnost. Lokalno pridelana žita in oljnice ostajajo v Sloveniji, kjer prispevajo k samooskrbi in trajnostnemu razvoju, so navedli. (konec)bdo/jes STA060 2025-06-23/10:38
Žetev ječmena letos na 400 hektarjih poteka vsaj 14 dni prej kot običajno. Ocene kažejo, da bo letina za približno pet odstotkov večja kot lani, predvsem zaradi nekoliko ugodnejših rastnih razmer v primerjavi z zelo podpovprečnim letom 2023. Še vedno pa bo nekoliko pod dolgoletnim povprečjem, so danes sporočili iz Panvite.
Povprečni hektarski pridelek ječmena v Panviti v zadnjih letih znaša med 6500 in 7000 kilogramov na hektar, letos pa se pričakujejo rezultati blizu tega povprečja. Medtem je lani pridelek zaradi zmrzali ponekod padel pod 6000 kilogramov na hektar, so spomnili.
\"Letos več kot polovica pridelanega ječmena predstavlja merkantilni ječmen, ki bo namenjen lastni mešalnici krmil. Druga polovica je semenski ječmen, ki ga bodo uporabili za jesensko setev na lastnih površinah in pri pogodbenih kooperantih,\" je povedal direktor Panvite kmetijstvo Branko Virag.
V začetku prihodnjega tedna se bo začela žetev oljne ogrščice na 320 hektarjih. Po ocenah bo pridelek za 13 odstotkov večji kot lani in za 19 odstotkov nad povprečjem zadnjih petih let. Rastne razmere so bile za oljnice letos bolj ugodne, tako da v Panviti pričakujejo nadpovprečno letino, kar bo po njihovih navedbah pomembno prispevalo k samooskrbi z oljnicami.
Žetev pšenice bo potekala na 1200 hektarjih površin. Prve napovedi kažejo, da bo pridelek za osem odstotkov večji kot lani. To pomeni, da bo rezultat blizu ali nekoliko nad dolgoletnim povprečjem. Lani je bila letina pšenice v Panviti povprečna, predvsem zaradi vremenskih nihanj. Letos so pričakovanja nekoliko boljša, čeprav so na količino in kakovost vplivale zgodnje visoke temperature in spomladanska suša.
Po podatkih iz Pomurja so lani na težjih tleh ponekod poželi zgolj šest ton pšenice na hektar. Medtem so na peščenih tleh dosegali tudi do osem ton na hektar, pri čemer pa je bila več kot polovica pridelka nižje kakovosti in namenjena za krmo.
Panvita je ob tem poudarila pomen uporabe certificiranega semena in sodelovanja s slovenskimi kmeti, saj ta pristop zagotavlja večjo stabilnost pridelka, višjo kakovost in dolgoročno prehransko varnost. Lokalno pridelana žita in oljnice ostajajo v Sloveniji, kjer prispevajo k samooskrbi in trajnostnemu razvoju, so navedli. (konec)bdo/jes STA060 2025-06-23/10:38