Goljufija
Prepričala sta jo, da ima večjo vsoto kriptovalut
Odbor DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je za sejo DZ pripravil predlog novele zakona o financiranju občin. Kritični so bili zlasti v SDS. Vida Čadonič Špelič iz NSi je pojasnila, da marsikaj v predlogu podpira, kot neustrezno pa izpostavila zlasti rešitev glede sofinanciranja obveznosti občin z romskimi naselji.***
Predlog ob tem predvideva dodatna sredstva zaradi zmanjševanja objektivnih razlik med občinami. Pri izračunu višine povprečnih stroškov kot izhodišča za določitev povprečnine bi upoštevali tudi povprečno medletno rast teh stroškov. Z desetih na 15 odstotkov bi zvišali največji obseg možne zadolžitve občine. Ob tem bi občinam omogočili, da se zadolžujejo tudi pri mednarodnih razvojnih bankah, katerih članica je Slovenija, in z izdajo občinskih obveznic.
V SDS so predlagali, da bi še pred obravnavo na odboru opravili javno predstavitev mnenj o predlogu. Menijo namreč, da je obrazložitev ukrepov v zakonu pomanjkljiva, nezadostna in ne pojasnjuje vsebine in namena zakona. Predlog pa ne vsebuje niti prikaza finančnih učinkov predlaganih ukrepov na posamezne občine. Kot je dejal Andrej Poglajen, tem ugotovitvam pritrjuje tudi parlamentarna zakonodajno-pravna služba (ZPS).
Večina na odboru predloga SDS za javno predstavitev mnenj ni podprla. Državni sekretar z ministrstva za javno upravo Jure Trbič je poudaril, da so ključne rešitve plod dolgotrajnih pogovorov in usklajevanj z združenji občin. Kot je izpostavil, sta Skupnost občin Slovenije (SOS) in Združenje mestnih občin Slovenije (ZMOS) - dve od treh reprezentativnih združenj občin, ki vključujeta 195 od 212 občin - novelo podprla.
Vida Čadonič Špelič (NSi) je obžalovala, da se jim ni uspelo uskladiti tudi z Združenjem občin Slovenije (ZOS), ki vključuje večinoma manjše občine. V združenju je skupaj 127 občin. Ob tem je opozorila, da novela tudi s preostalima dvema občinskima združenjema ni usklajena v celoti, pri čemer je izpostavila predvidene spremembe glede sofinanciranja obveznosti občin z romskim prebivalstvom. Pri tem je poslanka NSi podprla predlog dopolnila SDS, da bi to določbo iz predloga črtali.
V SDS so sicer vložili več dopolnil, za katera pa ni bilo zadostne podpore. Med drugim bi sredstva za zmanjševanje objektivnih razlik, ki vplivajo na prihodke občin, dvignili iz 1,5 odstotka na 2,5 odstotka vplačane dohodnine. Predlagali so tudi spremembo alinej, ki opredeljuje kazalnike razvitosti posamezne občine, saj menijo, da je treba upoštevati število prebivalcev ter površino občine, pa tudi kriterij stanja oz. stopnjo razvitosti cestne infrastrukture.
Kot je dejal Poglajen, so namreč nekatere občine postavljene v podrejen položaj, in izpostavil občine z večjo površino, ki imajo manj prebivalcev, a so pri njih recimo višji stroški vzdrževanja lokalnih cest. Namesto dodatnih možnosti zadolževanja za infrastrukturne investicije pa bi po njegovem mnenju država lahko občinam namenila več sredstev za povprečnino in tako sprostila njihov razvojni potencial.
Tamara Kozlovič (Svoboda) je po drugi strani poudarila, da predlog odpravlja nekatere anomalije, na katere občine opozarjajo že več let, in da se vzpostavlja pravičnejši sistem. Takšno je po njenih navedbah tudi mnenje SOS in ZMOS ter pristojne komisije v okviru državnega sveta.
Dodala je, da vsaj v mnenju, ki so ga prejeli poslanci, tudi ZOS nasprotuje le enemu členu. A če bi bil ta napisan drugače, se z njim ne bi strinjali v ostalih dveh združenjih. Občine so namreč med seboj tako različne, da bodo, ne glede na predlagan sistem, verjetno vedno nekatere nezadovoljne, je ugotavljala. Glede zadolževanja pa je Kozlovič poudarila, da zakon daje možnost, občine pa se za to lahko odločijo ali pa ne.
Tereza Novak (Svoboda) in Tatjana Greif (Levica) sta pozdravili določitev namenske rabe sredstev, ki jih dobijo občine z evidentiranimi romskimi naselji, ter uvedbo poročanja o porabi teh sredstev. Odbor je sicer danes na predlog Levice in Svobode z dopolnilom zakonski predlog v tem delu nekoliko popravil ter vanj med drugi dodal roke za nakazilo sredstev občinam, ob pogoju, da so oddale poročilo o namenski porabi sredstev v preteklem letu. Na predlog koalicije so tudi določili, da se v letošnjem letu višina sredstev še določi po sedanjih določbah. (konec)tz/gm STA219 2025-02-11/21:14
Predlog ob tem predvideva dodatna sredstva zaradi zmanjševanja objektivnih razlik med občinami. Pri izračunu višine povprečnih stroškov kot izhodišča za določitev povprečnine bi upoštevali tudi povprečno medletno rast teh stroškov. Z desetih na 15 odstotkov bi zvišali največji obseg možne zadolžitve občine. Ob tem bi občinam omogočili, da se zadolžujejo tudi pri mednarodnih razvojnih bankah, katerih članica je Slovenija, in z izdajo občinskih obveznic.
V SDS so predlagali, da bi še pred obravnavo na odboru opravili javno predstavitev mnenj o predlogu. Menijo namreč, da je obrazložitev ukrepov v zakonu pomanjkljiva, nezadostna in ne pojasnjuje vsebine in namena zakona. Predlog pa ne vsebuje niti prikaza finančnih učinkov predlaganih ukrepov na posamezne občine. Kot je dejal Andrej Poglajen, tem ugotovitvam pritrjuje tudi parlamentarna zakonodajno-pravna služba (ZPS).
Večina na odboru predloga SDS za javno predstavitev mnenj ni podprla. Državni sekretar z ministrstva za javno upravo Jure Trbič je poudaril, da so ključne rešitve plod dolgotrajnih pogovorov in usklajevanj z združenji občin. Kot je izpostavil, sta Skupnost občin Slovenije (SOS) in Združenje mestnih občin Slovenije (ZMOS) - dve od treh reprezentativnih združenj občin, ki vključujeta 195 od 212 občin - novelo podprla.
Vida Čadonič Špelič (NSi) je obžalovala, da se jim ni uspelo uskladiti tudi z Združenjem občin Slovenije (ZOS), ki vključuje večinoma manjše občine. V združenju je skupaj 127 občin. Ob tem je opozorila, da novela tudi s preostalima dvema občinskima združenjema ni usklajena v celoti, pri čemer je izpostavila predvidene spremembe glede sofinanciranja obveznosti občin z romskim prebivalstvom. Pri tem je poslanka NSi podprla predlog dopolnila SDS, da bi to določbo iz predloga črtali.
V SDS so sicer vložili več dopolnil, za katera pa ni bilo zadostne podpore. Med drugim bi sredstva za zmanjševanje objektivnih razlik, ki vplivajo na prihodke občin, dvignili iz 1,5 odstotka na 2,5 odstotka vplačane dohodnine. Predlagali so tudi spremembo alinej, ki opredeljuje kazalnike razvitosti posamezne občine, saj menijo, da je treba upoštevati število prebivalcev ter površino občine, pa tudi kriterij stanja oz. stopnjo razvitosti cestne infrastrukture.
Kot je dejal Poglajen, so namreč nekatere občine postavljene v podrejen položaj, in izpostavil občine z večjo površino, ki imajo manj prebivalcev, a so pri njih recimo višji stroški vzdrževanja lokalnih cest. Namesto dodatnih možnosti zadolževanja za infrastrukturne investicije pa bi po njegovem mnenju država lahko občinam namenila več sredstev za povprečnino in tako sprostila njihov razvojni potencial.
Tamara Kozlovič (Svoboda) je po drugi strani poudarila, da predlog odpravlja nekatere anomalije, na katere občine opozarjajo že več let, in da se vzpostavlja pravičnejši sistem. Takšno je po njenih navedbah tudi mnenje SOS in ZMOS ter pristojne komisije v okviru državnega sveta.
Dodala je, da vsaj v mnenju, ki so ga prejeli poslanci, tudi ZOS nasprotuje le enemu členu. A če bi bil ta napisan drugače, se z njim ne bi strinjali v ostalih dveh združenjih. Občine so namreč med seboj tako različne, da bodo, ne glede na predlagan sistem, verjetno vedno nekatere nezadovoljne, je ugotavljala. Glede zadolževanja pa je Kozlovič poudarila, da zakon daje možnost, občine pa se za to lahko odločijo ali pa ne.
Tereza Novak (Svoboda) in Tatjana Greif (Levica) sta pozdravili določitev namenske rabe sredstev, ki jih dobijo občine z evidentiranimi romskimi naselji, ter uvedbo poročanja o porabi teh sredstev. Odbor je sicer danes na predlog Levice in Svobode z dopolnilom zakonski predlog v tem delu nekoliko popravil ter vanj med drugi dodal roke za nakazilo sredstev občinam, ob pogoju, da so oddale poročilo o namenski porabi sredstev v preteklem letu. Na predlog koalicije so tudi določili, da se v letošnjem letu višina sredstev še določi po sedanjih določbah. (konec)tz/gm STA219 2025-02-11/21:14