Olimpijske igre in nogometni Euro v Nemčiji vrhunca športnega leta 2024 (tema)
pripravil Tomaž Bregar Ljubljana

Športno leto, ki se izteka, je ponudilo dva vrhunca. Olimpijske igre in evropsko prvenstvo v nogometu sta tekmovanji, ki vselej požanjeta ogromno pozornosti športne javnosti in tudi letos je bilo tako.***
Težko pričakovane igre v francoski prestolnici so - ob poostrenih varnostnih ukrepih in tesnobnem pričakovanju morebitnih težav zaradi napete politične podobe sveta - vendarle postregle predvsem s tistim, s čimer igre morajo postreči. S športnimi presežki in navdušenimi gledalci. Mesto ljubezni je najmnožičnejšemu športnemu dogodku na svetu že tretjič v zgodovini iger moderne dobe ponudil izjemno kuliso.
Igre so prinesle številne izjemne dosežke, rekorde, pa tudi precej razočaranj. Težko je našteti vse, ki so zablesteli. Med bolj izstopajočimi je nedvomno vrnitev ameriške telovadke Simone Biles na sceno in njene tri zlate medalje. Športni svet je bil navdušen od teniškem slavju Novaka Đokovića, Srbe je z zlato medaljo dobil še zadnjo lovoriko, ki mu je v bogati zbirki manjkala. Na poti do finala je premagal tudi velikega tekmeca Rafaela Nadala, Španec je konec leta tudi končal bogato športno pot.
V najbolj pričakovanem atletskem dogodku iger, finalu teka na 100 metrov, je Noah Lyles za pet tisočink ugnal Kishana Thompsona. Armand Duplantis pa je upravičil status največjega zvezdnika v skoku s palico, olimpijsko zlato je dobil z novim svetovnim rekordom 6,25 metra.
Francoze je navdušil njihov plavalni as Leon Marchand s štirimi naslovi olimpijskega prvaka in enim bronom s štafeto, kot prvi po Michaelu Phelpsu je dobil štiri posamične zlate medalje na enih igrah. Američanka Katie Ledecky pa je z dvema zlatima ter po eno srebrno in bronasto zdaj s skupnim razmerjem medalj 9-4-1 na tretjem mestu večne lestvice po številu medalj na OI. Kolesar Remco Evenepoel je (ob odsotnosti prvega kolesarja na svetu Slovenca Tadeja Pogačarja) postal prvi v zgodovini, ki je na enih igrah osvojil zlati kolajni tako v vožnji na čas kot na cestni preizkušnji.
Evropsko prvenstvo v nogometu v Nemčiji je bilo tudi pravi spektakel. Po eksperimentih z več prireditelji in koronskem EP 2020 se je krovna zveza Uefa vrnila k preizkušenemu formatu enega prireditelja in z Nemčijo zadela v polno. Tekme v Berlinu, Münchnu, Kölnu, Dortmundu ... so bile prava paša za oči, stadioni so bili polni, navijači so preplavili Nemčijo in uživali. Z nemškega zornega kota je manjkala le pika na i, kar bi pomenil osvojen naslov prvaka.
Gostitelji so bili blizu, na koncu pa ostali brez polfinala. Nedosojena enajstmetrovka na četrtfinalni tekmi zaradi igranja z roko Marca Cucurelle pa je bila še dolgo tema športnih debat. Nenazadnje je tudi Uefa nekaj mesecev pozneje priznala, da je šlo za sodniško napako in bi Nemčija takrat morala dobiti strel z bele točke. A za gostitelje je bilo vse to prepozno, Španci pa so po Nemcih premagali še Francoze in v velikem finalu Angleže. Španija je četrtič slavila na EP in ima tako največ evropskih zmag, Angleži pa še vedno ostajajo pri le eni lovoriki, zdaj že precej zaprašenem naslovu svetovnih prvakov iz leta 1966.
Španija je imela v ekipi tudi najboljšega igralca turnirja Rodrija in mladega igralca Lamina Yamala; Rodri je nekaj mescev pozneje prejel še nagrado zlata žoga.
Na EP je nastopila tudi Slovenija, prvič po 24 letih, in ga končala z grenko-sladkim priokusom. V skupinskem delu ni izgubila, neodločeno je bilo tudi v dvoboju s poznejšimi podprvaki Angleži, izpadla pa v osmini finala priti Portugalski po enajstmetrovkah.
Na drugem koncu sveta so prav tako igrali za naslov najboljšega. V Južni Ameriki - prvenstvo je sicer potekalo v Severni Ameriki - je zmagala svetovna prvakinja Argentina. v finalu v Miamiju je po podaljšku premagala Kolumbijo z 1:0, mož odločitve je bil Lautaro Martinez. Za Argentince je bil to 16. celinski naslov, toda finale je zasenčilo nešportno dogajanje, ko so na območje stadiona vdrli navijači brez vstopnic, po tekmi pa so zaradi izgredov kar na igrišču aretirali predsednika kolumbijske nogometne zveze ...
Nogomet na klubski sceni je ponudil starega znanca na vrhu Evrope. V finalu lige prvakov je madridski Real premagal Borussio Dortmund z 2:0 in število uspehov v elitnem tekmovanju dvignili na 15, jeseni je dobil še superpokal po zmagi nad Atalanto. Ta je spomladi dobila evropsko ligo in v finalu nemškemu prvaku Bayerju zadala edini poraz v sezoni.
Dogajalo se je še marsikaj. V severnoameriških poklicnih ligah, ki jih z zanimanjem spremljajo tudi ljubitelji športa na tej strani Atlantika, so se prestižnih lovorik razveselili košarkarji iz Bostona in (sploh prvič v zgodovini) hokejisti Floride. V NBA je v finalu klonil Dallas slovenskega zvezdnika Luke Dončića, moštvo iz Bostona pa je osvojilo rekorden 18. naslov. V že 58. superbowlu, verjetno največjem enodnevnem športnem spektaklu na svetu, pa je letos slavila ekipa Kansas City Chiefs po zmagi po podaljšku proti San Franciscu.
Na svetovnem prvenstvu v hokeju so na Češkem zmagali gostitelji, v dramatični končnici motociklističnega prvenstva motoGP je Jorge Martin s poltovarniškim Ducatijem prvič stopil na najvišjo stopničko, v formuli 1 je Max Verstappen dosegel četrti zaporedni naslov. Jadralski pokal Amerike pa je petič dobila novozelandska jadrnica Emirates Team New Zealand. (konec)tb/gj STA062 2024-12-31/11:30