Golica
Srečanje zamejskih planinskih društev
Okrogla miza: Globalni premiki za evropski znanstveni prostor tako izziv kot priložnost Ljubljana
05.06.2025, 13:35
Stabilno in dolgoročno financiranje znanosti, boljše povezovanje evropskih in nacionalnih politik ter ustrezna podpora raziskovalcem predstavljajo priložnosti za Evropo, da se v času globalnih pretresov uveljavi kot privlačno znanstveno in inovacijsko okolje, so se strinjali govorci na okrogli mizi v sklopu Tedna Kemijskega inštituta.***
Govorci okrogle mize, ki je danes potekala na Kemijskem inštitutu (KI), so razpravljali o izzivih, ki jih za evropski inovacijski in znanstveni prostor prinašajo globalni premiki, vključno nekateri nedavni ukrepi v Združenih državah Amerike (ZDA), kjer zmanjševanje državnega financiranja temeljnih raziskav in omejevanje sredstev ključnim univerzam sproža val negotovosti.
Po besedah Damjane Rozman z Medicinske fakulteta Univerz v Ljubljani (UL), za zdaj še ni mogoče z gotovostjo napovedati, kakšne bodo dolgoročne posledice napovedanih rezov v ameriški proračun, vendar pa to po njenem pomeni pomembno opozorilo tudi za Evropo. Hkrati pa bi lahko nastale razmere pomenile priložnost, da se Evropa okrepi kot privlačno okolje za raziskovalce, ki bodo iskali stabilnejše pogoje za delo, je dodala.
Kot je poudaril profesor na Fakulteti za družbene vede UL Matjaž Nahtigal, se sodobna družba ob vse bolj zapletenih izzivih sicer sooča z naraščajočim odporom do znanosti. Po njegovem mnenju to zahteva okrepljene napore za obnovitev zaupanja javnosti v znanost.
EU, kot je dejal, na nekaterih področjih, kot so okoljske tehnologije, ostaja med vodilnimi v svetu, a se vseeno sooča z inovacijsko vrzeljo v primerjavi z drugimi deli sveta. Ključni izziv vidi predvsem v tem, kako znanstvene dosežke bolj učinkovito prenašati v družbo in omogočiti širši dostop do znanja ter financiranja. Kratkoročne rešitve po njegovem niso učinkovite. \"Znanost namreč potrebuje stabilnost in dolgoročno strategijo,\" je poudaril.
Državni sekretar na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije Jure Gašparič je ob tem Draghijevo poročilo o evropski konkurenčnosti označil kot dobro diagnozo, ki med drugim izpostavlja preveliko razdrobljenost med državami članicami in znotraj njih. Opozoril je, da mora EU učinkoviteje povezati nacionalne raziskovalne politike z evropskimi instrumenti. Po njegovih besedah je za uspešen razvoj ključno tudi tesnejše sodelovanje med institucijami, državami in znanstvenimi disciplinami, saj brez povezovanja ni mogoče doseči resničnega preboja.
Slovenski raziskovalni prostor sicer po mnenju direktorja Kemijskega inštituta Gregorja Anderluha v zadnjih letih pridobiva na zagonu, kar je tudi rezultat prizadevanj vlade in sprejetja zakona, ki predvideva postopno zviševanje javnih vlaganj v znanost. Ob tem pa je opozoril, da moramo razmišljati širše. \"Če želimo biti konkurenčni, moramo preseči zgolj nacionalni okvir, saj znanost danes deluje v evropskem in globalnem prostoru,\" je dejal.
Po njegovih besedah je na primer ključna razlika med Evropo in ZDA v podjetniški kulturi. \"Tam so veliko bolj drzni, bolj pripravljeni na tveganja, hitro ustanavljajo podjetja. V Evropi pa gremo v podjetje šele, ko imamo odkljukane vse varovalke. To pa vpliva na našo konkurenčnost,\" je poudaril.
Govorci so izpostavili, da bi lahko EU postala nova destinacija za raziskovalce iz ZDA, a to ne bo mogoče brez resnih sistemskih in infrastrukturnih sprememb. Mladi raziskovalci po besedah Anderluha v Slovenijo lažje prihajajo, saj so prilagodljivejši in še v fazi oblikovanja kariere. Za privabljanje uveljavljenih znanstvenikov z mednarodnimi izkušnjami pa je nujno zagotoviti celovit raziskovalni ekosistem, od sodobne infrastrukture in dolgoročne finančne podpore do urejenih bivalnih pogojev.
Z njim se je strinjala tudi Rozman, ki je opozorila, da v Sloveniji dolgo nismo imeli ustreznih pogojev za gostujoče raziskovalce. Kot pozitiven premik pa je izpostavila investiranja v novo veterinarsko fakulteto in kampus medicinske fakultete. (konec)maa/mo STA096 2025-06-05/13:34
Govorci okrogle mize, ki je danes potekala na Kemijskem inštitutu (KI), so razpravljali o izzivih, ki jih za evropski inovacijski in znanstveni prostor prinašajo globalni premiki, vključno nekateri nedavni ukrepi v Združenih državah Amerike (ZDA), kjer zmanjševanje državnega financiranja temeljnih raziskav in omejevanje sredstev ključnim univerzam sproža val negotovosti.
Po besedah Damjane Rozman z Medicinske fakulteta Univerz v Ljubljani (UL), za zdaj še ni mogoče z gotovostjo napovedati, kakšne bodo dolgoročne posledice napovedanih rezov v ameriški proračun, vendar pa to po njenem pomeni pomembno opozorilo tudi za Evropo. Hkrati pa bi lahko nastale razmere pomenile priložnost, da se Evropa okrepi kot privlačno okolje za raziskovalce, ki bodo iskali stabilnejše pogoje za delo, je dodala.
Kot je poudaril profesor na Fakulteti za družbene vede UL Matjaž Nahtigal, se sodobna družba ob vse bolj zapletenih izzivih sicer sooča z naraščajočim odporom do znanosti. Po njegovem mnenju to zahteva okrepljene napore za obnovitev zaupanja javnosti v znanost.
EU, kot je dejal, na nekaterih področjih, kot so okoljske tehnologije, ostaja med vodilnimi v svetu, a se vseeno sooča z inovacijsko vrzeljo v primerjavi z drugimi deli sveta. Ključni izziv vidi predvsem v tem, kako znanstvene dosežke bolj učinkovito prenašati v družbo in omogočiti širši dostop do znanja ter financiranja. Kratkoročne rešitve po njegovem niso učinkovite. \"Znanost namreč potrebuje stabilnost in dolgoročno strategijo,\" je poudaril.
Državni sekretar na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije Jure Gašparič je ob tem Draghijevo poročilo o evropski konkurenčnosti označil kot dobro diagnozo, ki med drugim izpostavlja preveliko razdrobljenost med državami članicami in znotraj njih. Opozoril je, da mora EU učinkoviteje povezati nacionalne raziskovalne politike z evropskimi instrumenti. Po njegovih besedah je za uspešen razvoj ključno tudi tesnejše sodelovanje med institucijami, državami in znanstvenimi disciplinami, saj brez povezovanja ni mogoče doseči resničnega preboja.
Slovenski raziskovalni prostor sicer po mnenju direktorja Kemijskega inštituta Gregorja Anderluha v zadnjih letih pridobiva na zagonu, kar je tudi rezultat prizadevanj vlade in sprejetja zakona, ki predvideva postopno zviševanje javnih vlaganj v znanost. Ob tem pa je opozoril, da moramo razmišljati širše. \"Če želimo biti konkurenčni, moramo preseči zgolj nacionalni okvir, saj znanost danes deluje v evropskem in globalnem prostoru,\" je dejal.
Po njegovih besedah je na primer ključna razlika med Evropo in ZDA v podjetniški kulturi. \"Tam so veliko bolj drzni, bolj pripravljeni na tveganja, hitro ustanavljajo podjetja. V Evropi pa gremo v podjetje šele, ko imamo odkljukane vse varovalke. To pa vpliva na našo konkurenčnost,\" je poudaril.
Govorci so izpostavili, da bi lahko EU postala nova destinacija za raziskovalce iz ZDA, a to ne bo mogoče brez resnih sistemskih in infrastrukturnih sprememb. Mladi raziskovalci po besedah Anderluha v Slovenijo lažje prihajajo, saj so prilagodljivejši in še v fazi oblikovanja kariere. Za privabljanje uveljavljenih znanstvenikov z mednarodnimi izkušnjami pa je nujno zagotoviti celovit raziskovalni ekosistem, od sodobne infrastrukture in dolgoročne finančne podpore do urejenih bivalnih pogojev.
Z njim se je strinjala tudi Rozman, ki je opozorila, da v Sloveniji dolgo nismo imeli ustreznih pogojev za gostujoče raziskovalce. Kot pozitiven premik pa je izpostavila investiranja v novo veterinarsko fakulteto in kampus medicinske fakultete. (konec)maa/mo STA096 2025-06-05/13:34